VSRS Sklep II DoR 392/2022

Predlog se zavrne.

1Zapuščinsko sodišče je tožnici napotilo na pravdo, da dokažeta neveljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 6. 5. 2010 in darilne pogodbe z dne 22. 11. 2010.

2Tožnici sta podali zahtevek na ugotovitev ničnosti obeh pogodb. Obenem sta postavili tudi izbrisni zahtevek, in sicer, da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižne stanje v korist pokojne ter se izbriše vknjižba prepovedi odtujitve v korist toženca.

3Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnic.

4Zoper prvostopenjsko sodbo sta se tožnici pritožili. Pritožbeno sodišče je njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

5Tožnici sta vložili predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

- Ali gre za pravilno presojo prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, da v konkretnem primeru ni podana ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 6. 5. 2010 in darilne pogodbe z dne 22. 11. 2010 ter posledično, ali je vknjižba lastninske pravice v korist tožene stranke neveljavna?

- Ali večkratno razpolaganje z isto nepremičnino med istima pogodbenima strankama (toženo stranko kot pridobiteljem in njegovo materjo kot odsvojiteljico nepremičnine) na podlagi različnih pravnih poslov brez predhodne razveljavitve pravnega posla, ki je sklenjen med isto odsvojiteljico in drugima osebama (A. A. in B. B.) v zvezi z isto nepremičnino, v konkretnem primeru nasprotuje morali in ali so torej takšna naknadna razpolaganja v korist toženca nična?

- Ali seznanitev ene od pogodbenih strank (toženca) s strani tretje osebe (notarke C. C.) o dejstvu, da je mati toženca predhodno že v letu 1999 razpolagala z istim premoženjem v korist drugih oseb (B. B. in A. A.) na podlagi darilne pogodbe za primer smrti glede na vse okoliščine konkretnega primera zadostuje za ugotovitev nedobrovernosti toženca?

- Ali dejstvo, da mati toženca (D. D.) po tem, ko je slednja v letu 1999 sklenila darilno pogodbo za primer smrti s A. A. in B. B., nikdar ni zahtevala razveljavitve navedene pogodbe, niti ni od nje odstopila, nakar pa je D. D. nadalje s tožencem sklenila za isto premoženje dve pogodbi, izkazuje nedobrovernost D. D.?

6Predlog ni utemeljen.

7Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

8Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

9Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).