VSK Sodba II Kp 67024/2019

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Po prvem odstavku 98. člena ZKP je dolžan obdolženec kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 144,00 EUR (tarifna št. 7122 ZST-1).

1Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Kopru obdolženega A. A. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Po določbah 57. in 58. člena KZ-1 je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v okviru te sankcije opominjevalne narave pa na podlagi prvega odstavka 204. člena KZ-1 določilo kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je obdolžencu naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in sodno takso po tarifni št. 7111 v zvezi s tarifno št. 7113 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Oškodovanca je na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP s premoženjsko pravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2Zoper to sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v določbi 370. člena ZKP, pritožuje obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Kolikor se njegove pritožbene navedbe nanašajo na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je potrebno povedati, da zagovornik v bistvu ponavlja to, kar je navajal že na glavni obravnavi dne 29.03.2021 in o čemer je sodišče prve stopnje prepričljivo razlogovalo v točki 3 obrazložitve in glede česar pritožbeno sodišče nikakršnih pomislekov nima. Dejstvo je, da je bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje storjeno na javnem kraju oz. odprtem parkirišču hotela [...], kjer že zaradi narave stvari same obdolženec zasebnosti ne more pričakovati in tedaj tudi ne kršitve le-te, pri čemer so bile tudi kamere nameščene tako, da so bile vsakomur vidne. Ob takem stanju stvari pa do prekomerne kršitve zasebnosti ob tehtanju interesov potencialnih oškodovancev oz. gostov [...] ne more priti (sodbi Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 6269/2015 z dne 24.8.2017 in I Ips 43776/2010 z dne 13.9. 2012).

5Sodišče prve stopnje je na podlagi spisovne dokumentacije in zaslišanja policistov zanesljivo ugotovilo, da je bil obdolženec najprej zaustavljen dne 26.5.2019 ob 11.10 uri v Kopru z osebnim vozilom [...], ki je imelo nameščene registrske tablice [...] in da mu je bil izdan plačilni nalog, registrske tablice odvzete in vozilo izločeno iz prometa, pri čemer sta policista B. B. in C. C. postopek z obdolžencem zaključila ob 11.20 uri, registrski tablici zasegla in vozilo izločila iz prometa ter kraj postopka zapustila, tako, kakor je to razvidno iz dopisa policije sodišču na listovni št. 43 spisa. Niso tedaj razumljivi pomisleki zagovornika glede časovno-potne analize dogodka, kakor jo je opravilo prvostopenjsko sodišče. Sedaj obravnavano kaznivo dejanje je bilo storjeno v Portorožu ob 11.54 uri, torej dobre pol ure po tem, ko je bil postopek z obdolžencem v Kopru zaključen, tako, da je imel slednji v nasprotju s tem, kar o tem meni zagovornik več kot dovolj časa, da do [...] prispe. Očitno pa je, da je obdolženec imel čas tudi za to, da je vmes na svoje vozilo namestil še bolgarske registrske tablice [...] s katerimi se je na kraj izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja pripeljal, za katere pa ni jasno, kje jih je dobil in kdaj jih je namestil, kar pa pravzaprav ni bistveno. Najverjetneje je, da je to storil že v Kopru po odhodu policistov B. in C. s kraja obravnave prekrška, saj ni pričakovati, da bi se obdolženec v situaciji, v kateri se je znašel, po cesti ob izrečenem mu ukrepu vozil z avtomobilom brez registrskih tablic.

6Tudi o identiteti obdolženca kot storilca obravnavanega kaznivega dejanja tatvine ni nikakršnega dvoma. Le-ta je bila ugotovljena na podlagi uradnih evidenc, do katerih ima dostop tudi policija, tako, kakor sta to na glavni obravnavi dne 17.5.2021 izpovedala policista Č. Č. in D. D., pri čemer sodišče nima prav nikakršnega razloga, da bi njunima izpovedbama ne verjelo. Tudi te pomisleke je obdolženčev zagovornik izražal že tekom glavne obravnave in tudi o njih je prvostopenjsko sodišče prepričljivo in celovito razlogovalo, tako, da zaključkov o identiteti obdolženca pritožbena izvajanja ne morejo omajati.

7Zagovornik v pritožbi nadalje navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem oškodovanca E. E., čeprav sta to predlagali obe stranki, ODT in obramba. Dejstvo, da je bilo temu tako še ne pomeni, da bi sodišče predlagani dokaz moralo izvesti, če je že vnaprej jasno, da bi oškodovančeva izpovedba k razčiščevanju dejanskega stanja ničesar ne morala prispevati. Sodišče je ugotovilo ravno to, tako, kakor je oceno o tem podalo v točki 3 obrazložitve.

8Kljub temu, da zagovornik v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje tudi zaradi izrečene kazenske sankcije, pa vsebinsko tega pritožbenega razloga v pritožbi ne konkretizira. Zaradi tega je sodišče izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji preizkusilo po uradni dolžnosti, tako, kakor to veleva določba 386.čl. ZKP. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje vse okoliščine, relevantne za izbiro in odmero kazenske sankcije pravilno upoštevalo in ovrednotilo, tako, da v ta del sodbe posegati ni potrebno.

9Ker tudi preizkus izpodbijane sodbe nepravilnosti, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti v mejah iz 383. člena ZKP ni pokazal, je bilo potrebno pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrniti, odločitev o tem pa opreti na določbo 391. člena ZKP.

10Obdolženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan obdolženec na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.