VSL Sklep Cst 383/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom A., d. o. o., zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da upnik KLUB B. sam nosi svoje stroške udeležbe v tem postopku zaradi insolventnosti (II. točka izreka) in mu naložilo, da je dolžan v roku petnajstih dni od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku njegove stroške postopka v znesku 4.737,27 EUR z obrestmi (III. točka izreka).

2Upnik KLUB B. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker je ocenilo, da upnik ni aktivno procesno legitimiran za vložitev predloga, saj ni verjetno izkazal svojih terjatev do dolžnika, na katerih je temeljil svoje upravičenje za vložitev predloga in sicer:

- terjatve v znesku 1.498,40 EUR s pripadki, ker je dolžnik izkazal, da jo je upniku dne 5. 9. 2022 poravnal,

- terjatve za znesek izvršilnih stroškov v višini 164,00 EUR, ki naj bi bili potrebni za vložitev izvršbe za plačilo zneska 1.498,40 EUR s pripadki, ker upnik ni predložil izvršilnega naslova za znesek navedenih stroškov,

- terjatve v znesku 30.000,00 EUR iz naslova pogodbene kazni iz 4. člena notarskega sporazuma SV 11/2022 z dne 6. 1. 2022 (v nadaljevanju Sporazum), ker je ocenilo, da zahtevek dolžnika za povračilo stroškov ugovornega postopka v izvršilni zadevi I 316/2021 ni zahtevek, kot ga opredeljuje 4. člen Sporazuma, saj ta ni bil vložen po sklenitvi Sporazuma v zvezi z uporabnino za stroje in predmetnimi stroji, temveč gre zgolj za uveljavljanje neutemeljeno povzročenih stroškov postopka.

V ravnanjih upnika oziroma C. C. ter z njima povezanih oseb (vračilo zneska 1.543,72 EUR dolžniku dne 7. 10.2022 z oznako „vračilo nezakonitega nakazila B.“; neutemeljeno uveljavljanje pogodbene kazni v višini 30.000,00 EUR), pa je sodišče prve stopnje razpoznalo tudi zlorabo procesnih pravic, storjeno z namenom, da si upnik na vsak način zagotovi procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

6Pritožnik ponavlja trditve, ki jih je podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer da je dolžnikovo plačilo zneska 1.498,40 EUR s pripadki (to je zneska 1.543,72 EUR) upniku izpodbojno in nično, ker je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 34. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Navaja, da plačilo stroškov pravdnega postopka ne spada v kategorijo plačil, ki so nujna za redno poslovanje družbe ter da je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena ZFPPIPP, saj poslovodstvo in drugi organi družbe po tem, ko družba postane insolventna, ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani. Če dolžnik takšna dejanja izvaja, so nična, saj jih določilo 34. člena ZFPPIPP prepoveduje, sodišče pa mora na ničnost paziti ves čas postopka. Zato po trditvah pritožnika ni logičen argument sodišča v izpodbijanem sklepu, da izpodbojnosti ne more presojati, ker se ta presoja samo v stečajnem postopku. Pritožnik trdi, da je pri zatrjevanju ničnosti plačila zneska 1.543,72 EUR izhajal iz stališča, da je dolžnik insolventen, kar je tudi utemeljil, sodišče pa se je v 16. točki svoje obrazložitve v izpodbijanem sklepu postavilo na stališče, da se v predmetnem postopku ne bo ukvarjalo z vprašanjem insolventnosti dolžnika, ker mora biti najprej izkazana procesna legitimacija upnika. Po mnenju upnika je takšno stališče sodišča zmotno, saj omogoča potencialno grobe zlorabe instituta dolžnih ravnanj poslovodstev in drugih organov družb v primerih insolventnosti oziroma kršenje določil 34. člena ZFPPIPP. Navedeno stališče sodišča prve stopnje po mnenju upnika predstavlja tudi kršitev načel stečajnega prava in sicer določil 46. in 47. člena ZFPPIPP.

7Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). S tem upnik izkaže, da ima pravno korist od vodenja stečajnega postopka nad dolžnikom. Takšne pravne koristi upnik v danem primeru ni izkazal, saj ni verjetno izkazal obstoja terjatev do dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje.

8Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče prve stopnje lahko odgovorilo na vprašanje obstoja njegove procesne legitimacije šele, če bi odgovorilo na vprašanje, ali je dolžnik insolventen, češ da so prepovedi posameznih plačil dolžnika odvisne od obstoja njegove insolventnosti. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v predhodnem stečajnem postopku za presojo dolžnikove insolventnosti v zvezi s trditvijo upnika, da je sporno plačilo izpodbojno po določbah ZFPPIPP ter da je upnik zato kljub opravljenemu plačilu terjatve še vedno procesno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ni najti podlage v zakonu. Da bi bilo plačilo terjatve v znesku 1.498,40 EUR s pripadki opravljeno z namenom zlorabe določb ZFPPIPP, pa upnik ni izkazal. Zato njegovim trditvam o ničnosti plačila ni mogoče slediti.

9Sodišče prve stopnje je glede na navedeno postopalo pravilno, ker se do trditev upnika, iz katerih naj bi izhajalo, da je dolžnik insolventen, ni opredeljevalo. Zato tudi pritožbeno sodišče na obširne pritožbene navedbe v tej smeri ne bo odgovarjalo.

10Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je zmotno presodilo, da njegova terjatev do dolžnika iz naslova izvršilnih stroškov v višini 164,00 EUR ni verjetno izkazana, ker je dolžnik predložil le predlog za izvršbo, ne pa tudi izvršilnega naslova zanje. Trdi, da je bilo plačilo zneska, na katerega se nanaša predlog za izvršbo, opravljeno še pred izdajo sklepa o izvršbi, izvršilni predlog pa je bil vložen pred plačilom glavnice z obrestmi, zato bi po njegovem sodišče moralo šteti, da je bil priglašeni strošek predmetne izvršbe obstoječ in je še vedno neporavnan.

11Terjatev na povrnitev stroškov izvršilnega postopka nastane, ko sodišče stroške odmeri. Ker v danem primeru sklep o izvršbi še ni bil izdan, terjatev za plačilo stroškov torej še ni nastala, četudi so ti upniku že nastali. Zato upnik le s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi verjetnosti obstoja terjatve za plačilo stroškov izvršilnega postopka ni izkazal, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje.

12Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da je zmotno razlagalo določbo 4. člena Sporazuma, po katerem so se stranke zavezale, da bodo v primeru, če bi po sklenitvi tega sporazuma vložile kakršenkoli zahtevek v zvezi z uporabnino za stroje in predmetnimi stroji oziroma predmetom, ki dokončno ureja ta sporazum, plačale za vsak takšen vložen zahtevek pogodbeno kazen v znesku 30.000,00 EUR. Čeprav se je izvršilni postopek I 361/2021, ki je bil ustavljen 6. 4. 2022, nanašal na plačilo uporabnine za stroje, ki so predmet zgoraj navedenega sporazuma, pa zahtevek dolžnika za povračilo stroškov ugovornega postopka (dolžnik je vložil ugovor 13. 12. 2021, stroške pa je uspešno uveljavljal po sklenitvi Sporazuma) tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja zahtevka, kot ga opredeljuje 4. člen Sporazuma. Logična in jezikovna razlaga določbe 4. člena Sporazuma, na katero se sklicuje pritožnik, drugačnega zaključka ne utemeljuje.

13Ker za dokaz o zapadlosti terjatve po določbi 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, zgolj dejstvo, da je sodišče v izvršilnem postopku upnika I 490/2020, ki se nanaša na spornih 30.000,00 EUR, odločilo o zadržanju navedenega zneska oziroma o prepovedi razpolaganja s tem zneskom na strani dolžnika, ne more služiti izkazu verjetnosti obstoja terjatve v tem insolvenčnem postopku, glede na trditve, ki jih je v zvezi s terjatvijo podal dolžnik.

14Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da ni izkazana aktivna procesna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in pravilno odločilo, ko je predlog upnika zavrnilo. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Prav tako nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnik, saj z njim ni pripomogel k njeni rešitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).