VSRS Sklep II Ips 105/2021

I. Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se pritožbi upnika ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba z nalogom dolžniku, da mora v roku 30 dni odstraniti velik nadstrešek oziroma skladišče – kovinsko konstrukcijo, katere nosilci so tik za mejo.

II. Dolžnik mora upniku v 8 dneh povrniti 1.922,42 EUR stroškov postopka.

Dejansko in pravno ozadje spora

1Upnik in dolžnik sta mejaša. V nepravdnem sodnem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah N 24/2002 za ureditev meje med upnikovo parcelo št. 48/5 k. o. ... in dolžnikovima parcelama št. 57 in 58/2 iste k.o. sta 22. 11. 2006 sklenila sodno poravnavo.

2Za odločitev o reviziji je pomembna le 4. točka poravnave. Z njo sta se predlagatelj, v izvršilnem postopku upnik, in nasprotni udeleženec, v izvršilnem postopku dolžnik, sporazumela, da »nasprotni udeleženec nad obstoječim zidom ne bo nadzidal novega objekta in na parcelah 57 in 58/2 ne bo zgradil objekta bliže od 5,30 m, merjeno od sedaj določene meje in da znotraj tega 5,3 m pasu, ki teče od novozgrajene stanovanjske stavbe do gospodarskega poslopja, ne bo postavil nikakršnega objekta ali puščal stvari ali naložil tovora, ki bi višinsko presegal obstoječi zid. Enaka prepoved velja tudi za predlagatelja za pas 5 m od zidu.«

3Dolžnik je na svojem zemljišču, navzdol od gospodarskega poslopja, kjer med zemljišči strank ni zidu, znotraj 5,30 m širokega pasu ob meji, postavil večji montažno-demontažni nadstrešek (stranki ga opisujeta tudi kot šotor) - kovinsko konstrukcijo iz lahkih aluminijastih profilov, ki je brez temeljev, zidov ter priključkov za elektriko in vodo.

Dosedanji potek (izvršilnega) postopka

Predlog za izvršbo

4Upnik je vložil predlog za izvršbo: dolžnik naj nadstrešek odstrani, če tega v roku, ki mu bo dan na razpolago, ne bo storil, pa naj plača 5.000 EUR denarne kazni.

Odločitev sodišča prve stopnje in povzetek bistvenih razlogov zanjo

5Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, ki mu je sodišče ugodilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Ugotovilo je, (1) da je nadstrešek postavljen »v nadaljevanju gospodarskega poslopja,« torej ob tistem delu meje, na katerem med zemljišči strank ni zidu, (2) da se je dolžnik s poravnavo zavezal, da znotraj pasu 5,30 m od meje od gospodarskega poslopja dalje ne bo gradil objektov, ne pa tudi, da ne bo postavil objektov, odlagal stvari ali tovora - taka prepoved velja le za pas med novo hišo in gospodarskim poslopjem - in (3) da nadstrešek na kovinski konstrukciji ni objekt, kot ga definirata ob odločanju veljaven Gradbeni zakon ali v času sklenitve sodne poravnave veljaven Zakon o graditvi objektov, da ne pomeni gradnje in da za njegovo postavitev po takrat veljavni uredbi ni bilo potrebno ne gradbeno dovoljenje ne soglasje mejašev, občinski prostorski akti pa niso določali obveznih odmikov od meja.

Odločitev sodišča druge stopnje in povzetek bistvenih razlogov zanjo

6Drugostopenjsko sodišče je upnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Sprejelo je njegovo jezikovno razlago 4. točke poravnave, pri čemer se je tudi samo oprlo na definicijo gradnje in grajenega objekta po gradbenih predpisih. Zavrnilo je pritožbeno tezo, da bi moralo izvršilno sodišče presojati namen, pravno pravilnost ali logičnost sodne poravnave, ki je izvršilni naslov; sklicujoč se na svoj sklep III Ip 3570/2015 z dne 2. 12. 2015 je zavzelo stališče, da je po načelu stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano oziroma da je vezano na jezikovni pomen v sodni poravnavi sklenjenih zavez.

Dopuščeno vprašanje

7Na upnikov predlog je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 122/2021 z dne 21. 7. 2021 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja, ali je zgolj jezikovna razlaga sodne poravnave kot pravnomočne sodne odločbe in pogodbe edina razlaga, na katero je vezano izvršilno sodišče, in ali bi sodno poravnavo sodišči morali razlagati tudi z drugimi razlagalnimi metodami, zlasti tudi z namenom sklenitve sodne poravnave.

Povzetek bistvenih revizijskih navedb

8Upnik v reviziji uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj poleg strank zasliši še izvedenca A. in opravi ponovni ogled na kraju samem. Opozarja, da sodna poravnava ni le pravnomočna sodna odločba, ampak tudi pogodba med strankama, po 82. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pa se pri razlagi spornih pogodbenih določil ni treba držati dobesednega pomena izrazov, pač pa iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom v OZ določenega obligacijskega prava. Načelo vestnosti in poštenja in moralna načela so, tako je zapisal že prof. Cigoj v komentarju Zakona o obligacijskih razmerjih, nad vsakršno voljo pogodbenih strank in celo nad pravnimi pravili, torej tudi nad gramatikalno razlago. Namen sklenitve konkretne sodne poravnave je bil v ureditvi vseh spornih medsebojnih razmerij. Upnik je dal soglasje k dolžnikovi črni gradnji, dolžnik pa se je zavezal, da na parc. št. 57 in 58/2 ne bo zgradil objekta bliže od 5,30 m merjeno od sedaj določene meje in da znotraj tega 5,30 m pasu, ki teče od novozgrajene stanovanjske stavbe,¹ ne bo postavil nikakršnega objekta ali puščal stvari ali naložil tovora, ki bo višinsko presegel obstoječi zid. Stališče sodišč nižje stopnje je zmotno, kot je navedeno že v točki III./6. predloga za dopustitev revizije. Dolžnikovo ravnanje (postavitev šotora) je bilo v nasprotju z namenom poravnave (pomeni njeno izigravanje) ter v nasprotju z načeloma vestnosti in poštenja in prepovedi zlorabe pravic. Zmotno je tudi stališče drugostopenjskega sodišča o vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov na podlagi načela stroge formalne legalitete in o prepovedi presoje namena, pravne pravilnosti ali logičnosti sodne poravnave. Ker zaradi takega stališča pritožbeno sodišče ni odgovorilo na upnikove pritožbene trditve o navedenem (namenu, pravilnosti, logičnosti poravnave), je storilo tudi procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9Dolžnik na vročeno revizijo ni odgovoril.

Presoja utemeljenosti revizije

10Revizija je utemeljena.

11V obravnavani zadevi je sporno, ali je dolžnik z namestitvijo nadstreška s konstrukcijskimi lastnostmi, opisanimi v 3. točki obrazložitve in na tam navedenem delu svojega zemljišča, kršil svojo opustitveno obveznost iz 4. točke sodne poravnave. Sporno je zato, ker si upnik in dolžnik različno razlagata pomen v poravnavi uporabljene besedne zveze »graditi objekt,« od razlage tega pa je odvisen zaključek, ali je dolžnik z namestitvijo nadstreška (šotora) kršil svojo opustitveno obveznost (zgradil objekt).

12Po razlagi sodišča prve stopnje je dolžnik na delu, na katerem mu sodna poravnava nalaga le opustitev gradnje, nadstrešek postavil, ne pa zgradil. Tak zaključek po njegovi oceni narekuje jezikovna razlaga sodne poravnave.² Pritožbeno sodišče je taki razlagi pritrdilo.

13Zapis pogodbe (sodne poravnave) mora biti jasen. Ne le zato, da med sklenitelji ni dvoma, kakšne obveznosti in pravice so sprejeli oziroma kako je urejeno njihovo medsebojno razmerje. Upoštevati je treba tudi možnost, da bo potrebna njena prisilna izvršitev, kar pomeni vključitev (poleg strank pogodbe oziroma sodne poravnave) še tretjega, sodišča, ki mora že v dovolitveni fazi izvršbe paziti, ali ima upnik (primeren) izvršilni naslov za predlagano izvršbo.

14Ne glede na to, na podlagi katerega izvršilnega naslova upnik predlaga izvršbo, v fazi dovolitve izvršbe velja načelo stroge formalne legalitete. To načelo med drugim pomeni, da lahko izvršilno sodišče dovoli izvršbo le za tisto terjatev, o kateri je bilo odločeno v nekem drugem kvalificiranem postopku,³ iz katerega izvira izvršilni naslov. Vsebinske in procesne pravilnosti izvršilnega naslova ne sme preizkušati in izvršbo lahko dovoli le v tistem obsegu, v katerem sta predlog za izvršbo in izvršilni naslov skladna.⁴ Ali, kot izhaja iz določbe 17. člena ZIZ, dovoliti sme izvršbo le tiste terjatve in le v tistem obsegu, za katero ima upnik izvršilni naslov. Obstoj terjatve upnika in legitimacijo strank se dokazuje samo z izvršilnim naslovom. Ta kot procesna predpostavka za dopustnost izvršbe vzpostavlja domnevo, da obstaja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so v njem navedene stranke legitimirane za izvršbo.⁵ Zgolj nekatere modalitete terjatve in sukcesija v položaj strank se dokazujejo tudi s pravnomočno sodbo ali ustrezno javno ali overjeno listino.⁶

15Za katero terjatev ima upnik primeren izvršilni naslov, določa ZIZ v prvem odstavku 21. člena: predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti morajo biti v njem določeni.

16Predmet obveznosti je določen, če je jasno, enopomensko individualiziran, če je po objektivnih merilih določljiv, ali če izvršilni naslov vsebuje podatke, s pomočjo katerih ga je mogoče določiti.⁷ Povedano drugače: konkretiziran mora biti do te mere, da je terjatev ugotovljena ali ugotovljiva, brez ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo in tako, da je vsaka zamenjava izključena,⁸ torej enopomensko. Nobenega dvoma ne sme biti o tem, kdo komu kaj dolguje.⁹ Izvršilni naslov, v katerem terjatev (obveznost) ni določena skladno s tem standardom, ni izvršljiv (delno ali v celoti, odvisno od stopnje konkretizacije v vsakem posameznem primeru).¹⁰

17Izvršilni naslov je v obravnavanem primeru sodna poravnava. Sodna poravnava je, če je nejasna, po stališču procesne literature in sodne prakse lahko podvržena pravilom o razlagi pogodb.

18Normativno podlago za razlago pogodb pomenijo določbe 82. člena OZ. Po prvem odstavku 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Predpisana je jezikovna razlaga. Ta je metoda razlage besedil, ki jih je objektivno mogoče razumeti samo na en način. Po sodni praksi takega (tako jasnega) besedila ni potrebno razlagati, pač pa se ga skladno z navedenim pravilom zgolj neposredno uporabi. Doslednejša je izpeljava, da je razlaga potrebna tudi v primeru jasnih pravnih besedil: že spoznanje, da je besedilo jasno, je razlaga,¹¹ ta pa je uporaba prava. Kot objektiven se šteje običajen pomen, ki ga imajo uporabljene besede in izrazi v splošni rabi, v komunikaciji med ljudmi nasploh,¹² in sicer ne glede na morebiten drugačen pomen, ki mu ga pripisujeta stranki¹³ (bodisi če obe stranki besedilu pripisujeta enak pomen, ki pa je različen od objektivnega, bodisi če mu pripisujeta še med seboj različen pomen¹⁴). V izvršilnem postopku je navedeno pomembno zato, ker je izvršilni naslov, ki je primeren za izvršbo, le tisto na terjatev nanašajoče se besedilo pogodbe oziroma sodne poravnave, ki ga je mogoče z jezikovno metodo razložiti kot objektivno enopomensko.

19Številne so besede, besedne zveze, stavki ali celo celotna besedila, iz katerih izjave pogodbene volje¹⁵ ni mogoče ugotoviti z jezikovno razlago, ker jim je povsem razumno mogoče objektivno pripisati več kot en sam pomen. Zato so potrebne druge razlagalne metode. Normativno podlago za uporabo drugih metod razlage pomeni drugi odstavek 82. člena OZ. Ta določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Iskanje skupnega namena pogodbenikov predpostavlja dopolnjevanje dejanskega stanja. To pa je v izvršbi, če se nanaša na vsebino in subjekte terjatve, ne glede na izvršilni naslov, zaradi vezanosti na izvršilni naslov in omejitve načela proste ocene dokazov (upnikovo terjatev je mogoče dokazovati le z javno listino, ki ima moč izvršilnega naslova, pravno nasledstvo le z javno oziroma po predpisih overjeno listino ali s pravnomočno sodbo), nedopustno.¹⁶ Prav za to se zavzema revident: zaradi ugotovitve dejstev, pomembnih za namensko razlago med strankama spornega na vsebino terjatve nanašajočega se besedila sodne poravnave, predlaga personalne dokaze (zaslišanje strank in priče), na njih temelječa razlaga pa bi, če bi bili uspešni, lahko posegla v vsebino terjatve.

Odgovor na dopuščeno vprašanje

20Na dopuščeno vprašanje v delu, ki je relevanten v obravnavani zadevi, Vrhovno sodišče odgovarja: izvršilno sodišče je v primeru spora o vsebini terjatve iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova vezano na jezikovno razlago in njenega besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave.

Presoja pravilnosti jezikovne razlage

21V obravnavanem primeru sta izvršilno in pritožbeno sodišče sodno poravnavo razlagali z jezikovno metodo (prvi odstavek 82. člena OZ). Zaključili sta, da namestitev »šotora« na mestu, kjer je postavljen, v poravnavi ni določena kot dolžnikova opustitvena obveznost graditve objekta; kot taka je določena le gradnja, »šotor« pa ni gradnja. Ta v reviziji grajana razlaga, ki je imela za posledico zaključek, da upnik nima izvršilnega naslova za odstranitev »šotora,« je materialnopravno zmotna.

22Zmotna je zato, ker sta sodišči prve in druge stopnje pri razlagi besedne zveze »grajen objekt« oziroma »graditi objekt« izhajali iz definicij besede »objekt« iz Gradbenega zakona in Zakona o graditvi objektov, torej iz zakonskega jezika, za katerega je značilno, da imajo posamezne besede in izrazi lahko drugačen pomen kot v praktično sporazumevalnem jeziku.¹⁷ Slednji je bil uporabljen pri zapisu tu obravnavane sodne poravnave (ki obveznosti in pravic skleniteljev ne opredeljuje z zakonskimi določbami in termini). V splošni komunikaciji med ljudmi, ki je merilo za določitev objektivnega pomena posameznega zapisa, ta pa za uporabo jezikovne metode, se predmeti, kakršen je sporen nadstrešek, poimenujejo kot »objekti,« za opis načina nastanka takega objekta pa se uporabljata glagola »graditi« in »postaviti« kot sinonima, enako kot za opis dolžnikovega v tem postopku problematiziranega posega besedni zvezi »grajen objekt« in »postavljen objekt.«¹⁸ V tem pomenu nadstrešek na konstrukciji iz aluminijastih profilov oziroma »šotor« v obravnavanem primeru ustreza grajenemu objektu (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je pričvrščen v tla, po konstrukciji je primeren za skladišče sodov in se za ta namen uporablja; da kvaliteta konstrukcije ne bi omogočala dolgotrajnejše postavitve, ni ugotovljeno).

23Vsebina dolžnikove opustitvene obveznosti je bila torej (v revizijskem postopku sicer drugače kot v izpodbijanem sklepu) ugotovljena z jezikovno razlago. Ko se pomen besedila ugotovi z jezikovno metodo po prvem odstavku 82. člena OZ, je razlaga zaključena in se ne nadaljuje z uporabo drugih razlagalnih metod po drugem odstavku istega člena zakona. ¹⁹

24Pravilna uporaba materialnega prava narekuje zaključek, da je dolžnik prekršil opustitveno obveznost iz sodne poravnave in da slednja pomeni z zahtevami iz 21. člena ZIZ skladen izvršilni naslov za odpravo kršitve (odstranitev »šotora«).

Odločitev o reviziji

25Revizija je po povedanem utemeljena in ji je Vrhovno sodišče ugodilo tako, da je ugodilo pritožbi upnika in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba z nalogom dolžniku, da mora odstraniti sporni nadstrešek.

O stroških revizijskega postopka

26Upnik je z revizijo uspel. Po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člen ZPP) je zato upravičen do povrnitve stroškov vsega postopka. O stroških, ki jih je utrpel z vložitvijo predloga za izvršbo, je odločilo izvršilno sodišče s sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je pravnomočen. Revizijsko sodišče je zato odmerilo le upnikove stroške, o katerih še ni odločeno. Te predstavljajo stroški zastopanja, ki jih je odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, povečani za 22%-ni davek na dodano vrednost in za 2% iz naslova materialnih stroškov, ter sodne takse, odmerjene po taksni tarifi Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in 692,42 EUR stroškov izvedenca, ki jih je vnaprej založil upnik. Stroški zastopanja znašajo: za vložitev pritožbe zoper sklep o ugovoru po tarifni številki 27/6 300 točk, za vložitev predloga za dopustitev revizije in za sestavo revizije po 375 točk (tarifna številka 21/3) ter za posveta s stranko pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije in revizije po 100 točk (obvezna razlaga Upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 9. 2. 2016), skupaj 1250 točk oziroma 750 EUR, kar povečano za nadomestilo za materialne stroške in davek na dodatno vrednost znaša 915,00 EUR. Sodne takse znašajo: za pritožbo zoper sklep o ugovoru po taksni tarifi 4031 v zvezi s 4041 100 EUR in za revizijo po taksni tarifi 1132 225 EUR. Dolžnikova obveznost po obrazloženem znaša 1.922, 42 EUR.

27Vrhovno sodišče je o reviziji odločilo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločilo je z večino glasov. Proti odločitvi je glasovala vrhovna sodnica dr. Ana Božič Penko.

¹ Iz besedila sodne poravnave je revident izpustil del »do gospodarskega poslopja,« ki bistveno spremeni vsebino zapisa relevantnega dela (poveča dolžnikovo opustitveno obveznost).
² Glej 10. in 11. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje (l. št. 184 in 185 spisa).
³ Glej S. Triva, V. Belajec, M. Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Informator, Zagreb 1980, strani 37 in 88 ter 111 in naslednje. Enako V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2003, stran 61.
⁴ Prav tam.
⁵ D. Volk, Tožbe dolžnikov v izvršbi, Pravna praksa, št. 12, 2020, stran 9 in naslednje.
⁶ Glej S. Triva, V. Belajec, M. Dika, navedeno delo, stran 112. ZIZ izjeme od vezanosti na izvršilni naslov določa v 22. in 24. členu. Več v M. Lajevec in E. Žgajnar, Izvršba, 2. knjiga, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Priročnik za uporabnika, Tax Fin Lex, Ljubljana 2021, stran 329.
⁷ Glej S. Triva, V. Belajec, M. Dika, navedeno delo, stran 108.
⁸ Tako R. Sajovic, Izvršilni postopnik: Tolmač k Zakonu o izvršbi in zavarovanju, Društvo Pravnik, Ljubljana 1944, citirano po V. Rijavec, Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo, št. 6-7, 2010, stran 1143.
⁹ M. Lajevec in E. Žgajnar, Izvršba, 2. knjiga, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Priročnik za uporabnika, Tax Fin Lex, Ljubljana 2021, stran 329.
¹⁰ Primerjaj sklep II Ips 55/2020 z dne 4. 12. 2022, točka 21 obrazložitve. Glej še I. Merc, (Ne)določenost izvršilnega naslova, Podjetje in delo št. 3-4/2015, stran 612.
¹¹ Tako M. Pavčnik, Teorija prava, 5., pregledana in dopolnjena izdaja, Lexpera, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2019, stran 388. Ali, kot pravi sodba II Ips 185/2018 z dne 14. 2. 2019 v 14. točki obrazložitve: »To ne pomeni, da razlaga ni potrebna, res pa je, da je ta v veliki večini primerov tako enostavna (enoznačna in neproblematična), da ji posebnega razlagalnega truda in časa ne posvečamo ter se zato zdi, kakor da je ni (in claris non fit interpretatio).«
¹² Glej B. Vizner, Komentar Zakona o obveznim (obligacionim) odnosima, Zagreb 1978, stran 438. Glej še L. Varanelli, Pogodbeno pravo V, Pogodbeno razmerje in pogodbena odgovornost, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2021, stran 19 in naslednje, ki objektivni pomen uporabljenih besed pojasnjuje kot tistega, ki je uveljavljen v širši družbeni skupnosti. V zvezi s tem opozarja na odločbo III Ips 74/2007 z dne 2008, po kateri »...ni odločilen pravni pomen uporabljenih izrazov, temveč običajni pomen glede na smisel določbe v kontekstu celotne pogodbe.« Tako v avstrijskem pravu Komentar Angst/Oberhammer EO (2015), stran 91: »Ni nujno, da je obveznost dolžnika izražena v točno določenem besedilu, vendar pa mora biti, da je izvršljiva, v izvršilnem naslovu določljiva upoštevaje pravila jezikovne ali krajevno običajne rabe ... to je zlasti pomembno pri izvršilnih naslovih, pri katerih gre za obveznost nekaj storiti, opustiti ali dopustiti.« Glej tudi M. Pavčnik, Argumentacija v pravu, Od življenjskega primera do pravne odločitve, 4., pregledana in dopolnjena izdaja, Lexpera, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2022, stran 77; govori o pomensko vsakdanjem praktično sporazumevalnem jeziku, ki je po večinskem stališču tudi izhodišče zakonskega jezika.
¹³ Glej na primer odločbe III Ips 77/2016 z dne 24. 4. 2018, jedro; III Ips 17/2015 z dne 19. 7. 2018, točka 9 obrazložitve; III Ips 74/2010 z dne 12. 2. 2013, jedro; II Ips 24/2022 z dne 15. 6. 2022, točka 23 obrazložitve.
¹⁴ Če pa obe pogodbeni stranki besedilo razumeta drugače, kot izhaja iz njegovega objektivnega pomena, razlaga ni potrebna. Tako N. Plavšak, v: N. Plavšak in soavtorji, Obligacijski zakonik s komentarjem, Splošni del, Gospodarski vestnik Založba, 1. knjiga, Ljubljana 2003, stran 490; meni, da bi sodišče, če bi določbi pripisalo drugačen pomen, kot izhaja iz med strankama nespornega pomena te določbe, kršilo razpravno načelo in prekoračilo meje odločanja. Glej še B. Vizner, Komentar Zakona o obveznim (obligacionim) odnosima, Zagreb 1978, stran 437, ki opozarja, da tam, kjer ni nejasnosti, se ni treba spraševati o volji. Kot nejasne obravnava samo določbe, ki jih različno razlagata pogodbeni stranki.
¹⁵ Neposreden predmet razlage so izjave volje in ne volja.
¹⁶ Drugače je v primerih, ko so zoper sklep o dovolitvi izvršbe vloženi opozicijski ali impugnacijski (razen iz 12. točke 55. člena ZIZ). Izvršilno sodišče odloča tudi o spornih dejstvih. Pri opozicijskih ugovorih je predvidena celo t.i. opozicijska tožba, pri impugnacijskih ugovorih pa tožbe ni in dokončno odloči izvršilno sodišče.
¹⁷ Glej M. Pavčnik, Argumentacija v pravu, Od življenjskega primera do pravne odločitve, 4., pregledana in dopolnjena izdaja, Lexpera, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2022, stran 79.
¹⁸ V literaturi s področja stvarnega prava se beseda »objekt« uporablja kot sinonim za besedo »zgradba«: glej na primer besedilo 271. člena Stvarnopravnega zakonika in komentar A. Vlahek k njemu v M. Juhart in soavtorji, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2004, stran 1051. »Zgradbo« po mnenju piscev s področja stvarnega prava definira njena trajna in trdna povezanost z zemljiščem: glej M. Juhart v M. Juhart in soavtorji, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2018, stran 1176 in A. Vlahek v Stavbna pravica - 7 let po njeni uveljavitvi, stran 168.
¹⁹ Tako na primer odločbe III Ips 77/2016 z dne 24. 4. 2018, jedro; III Ips 17/2015 z dne 19. 7. 2018, točka 9 obrazložitve; III Ips 74/2010 z dne 12. 2. 2013, jedro; II Ips 24/2022 z dne 15. 6. 2022, točka 23 obrazložitve.

*******************

DELNO ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNE SODNICE dr. ANE BOŽIČ PENKO

Povezava na pdf dokument