VSC Sodba Cp 397/2022

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

″Tožena stranka Z. d.d. je dolžna tožniku B. B. plačati 3.481,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 6. 4. 2019 dalje ter mu plačati pravdne stroške v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča prve stopnje dalje, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.″

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 519,22 EUR pravdnih stroškov, nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje, in 210,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, oboje v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Svoje stroške pritožbenega postopka pa nosi sama.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku dne 18. 6. 2017. Odločilo je, da bo o višini tožbenega zahtevka in stroških odločalo v nadaljevanju postopka.

2Toženka se je zoper vmesno sodbo pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Toženka meni, da je sodišče neupravičeno razsodilo, da je v predmetni zadevi podana krivdna odgovornost toženke oziroma njenega zavarovanca za obravnavani škodni dogodek, da je podano zavarovalno jamstvo po zavarovalni polici zavarovanca tožene stranke in da ni tožnik tisti, ki je namestil ročnik na cev. V nadaljevanju so povzete le tiste pritožbene navedbe, ki so bile podlaga za odločitev pritožbenega sodišča. Toženka navaja, da iz zavarovalne police izhaja, da je zavarovana splošna odgovornost iz dejavnosti, in sicer za 45 operativnih članov PGD C., in da zavarovanje splošne odgovornosti obsega zavarovalno kritje za škode, ki jih zaradi zavarovanca (torej njegovih članov) utrpijo druge osebe (in ne zaposleni/delavci zavarovanca - v konkretnem primeru operativni člani društva), oziroma za škodo, ki jo (zavarovančev) delavec povzroči pri delu ali v zvezi z delom neki tretji osebi (ne operativnim članom društva, ki se v konkretnem primeru štejejo za ″delavce″). Toženka meni, da glede na navedeno in dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo v času izvajanja tekmovanja, zavarovalno jamstvo (kot izhaja iz 12. člena Splošnih pogojev, ki se nanaša na ″Društva″) ni podano, saj to ne izhaja iz pogojev niti iz zavarovalne pogodbe. Tudi če bi sodišče presodilo, da je tekmovanje zajeto v zavarovalno jamstvo, pa je zavarovalno jamstvo podano zgolj za škodo, ki jo v okviru tekmovanja utrpijo druge osebe (in ne zaposleni/delavci zavarovanca). Navaja, da je bil tožnik v času škodnega dogodka član PGD C. in glede na seznam zavarovanca, ki ga toženka priložila kot dokaz, tudi operativni član društva. Slednje pomeni, da ga ni moč šteti za tretjega oziroma ″druge osebe″, za katere je zavarovalno jamstvo po predmetni zavarovalni polici, upoštevajoč določila Splošnih pogojev, podano. V skladu z določili 1. člena, odstavek (2) Splošnih pogojev, se za tretje osebe, za katere je podano zavarovalno jamstvo po 1. odstavku istega člena, ne štejejo delavci zavarovanca, če ni dogovorjeno drugače. V primeru zavarovanca toženke ni bilo dogovorjeno drugače, zato za odškodninske zahtevke, ki jih vložijo zaposleni zavarovanca (v konkretnem primeru torej tudi operativni člani društva), zavarovalno jamstvo po predmetni zavarovalni pogodbi ni podano, četudi je tožnik trdil, da ne glede na to, da ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, kateri izmed preostalih članov je namestil ročnik, je z zavarovalno polico zavarovana odgovornost vseh članov. Takšno zatrjevanje bi bilo na mestu, v kolikor bi bila škoda povzročena tretji osebi, torej nekomu, ki ni član zavarovanca toženke, kot je to tožnik. Glede na navedeno je sodišče svojo odločitev, da tožnika ni mogoče šteti za delavca temveč, da gre za tretjega, napačno oprlo na to, da tožnik v času škodnega dogodka ni opravljal dela v korist zavarovanca na podlagi kakršnekoli pogodbe. Sodišče je očitno prezrlo, da so po zavarovalni pogodbi zavarovani operativni člani zavarovanca, med katerimi je tudi tožnik. Toženka je v svojih vlogah pojasnila, da se v tem primeru kot ″predmet″ zavarovalne pogodbe štejejo operativni člani, zavarovanje odgovornosti pa obsega ravnanje teh članov za škodo, ki jo povzročijo tretjim osebam, torej tistim, ki niso člani društva/zavarovanca. Tožnik je v času gasilskega tekmovanja deloval kot član in tudi v korist zavarovanca (na tekmovanju je sodeloval kot član PGD C. in se boril za priznanje za to društvo, torej v njegovo korist), zato odločitev sodišča ni pravilna. Članstvo v prostovoljnem gasilskem društvu ni na podlagi pogodbe, temveč je prostovoljno, kot to ugotavlja sodišče, slednje pa še ne pomeni, da se zato lahko člani štejejo kot tretje osebe, saj to ni v skladu z zakonskimi določili, kot jih navaja sodišče. Kot delavci se lahko štejejo poklicni gasilci, ki opravljajo svoje delo kot poklicno dejavnost, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zatorej je tudi lahko njihova odgovornost strožja. Toženka je jasno zapisala, da tožnika ni mogoče šteti kot tretjega, saj je bil operativni član društva, kar so potrdile vse priče kot tudi tožnik sam. V kolikor bi člani društva škodo povzročili komu tretjemu, ki takšen član ni, pa bi zavarovalno jamstvo bilo podano. Sicer pa se sodišče pri svoji odločitvi opira na določbe zakona o gasilstvu in povzema ta določila v vsebinskem smislu, kar pa je vsekakor mimo trditvene podlage, ki jo je podal tožnik. Tožnik ni nikoli zatrjeval, da ni bil poklicni gasilec, kot sedaj to primerjalno navaja sodišče. V kolikor pa bi pritožbeno sodišče sledilo odločitvi prvostopenjskega sodišča in štelo, da je na tej podlagi (torej, da je potrebno tožnika šteti kot tretjega) zavarovalno jamstvo podano, pa toženka opozarja, kot že v vlogi z dne 20. 5. 2022, da je glede na to, da je sodišče odločilo, da tožnik ni deloval v korist oziroma v interesu društva, potrebno upoštevati določbo Splošnih pogojev (12. člen, 2. odstavek), ki pravi, da zavarovanje obsega tudi osebno odgovornost članov društva zaradi njihove dejavnosti na prireditvah društva, ni pa zavarovana osebna odgovornost za dejavnosti, ki ni v interesu društva. Upoštevajoč navedeno določilo je prav tako potrebno odločiti, da zavarovalno jamstvo ni podano, saj je mogoče šteti, da tako tožnik kot ostali njegovi sotekmovalci, niso delovali v interesu društva, saj niso opravljali dela na pogodbeni podlagi (kot to ugotavlja sodišče). Toženka med drugim še izpostavlja, da celotna vsebina sodbe daje dvom o nepristranskosti sodišča, saj je slednje pri svoji odločitvi upoštevalo zgolj tista dejstva in izvedene dokaze v tistem delu, kot to ustreza sodišču pri odločitvi. Namreč tudi pri obrazložitvi glede krivdne odgovornosti zavarovanca toženke sodišče opira svojo odločitev na določbe 147. člena OZ. Torej, ko sodišče odloča o krivdni odgovornosti zavarovanca toženke, upošteva dejstvo, da je bil tožnik delavec zavarovanca, čeprav ne na podlagi delovnega razmerja (zapiše, da je delal pri njej v okviru njene dejavnosti), ko pa sodišče odloča o zavarovalnemu jamstvu po zavarovalni polici zavarovanca toženke, pa se sodišče upira dejstvu, da je potrebno tožnika in ostale operativne člane šteti kot ″delavce″ zavarovanca toženke, v skladu in v smislu z določili splošnih pogojev in zavarovalno pogodbo oziroma šteje, da jih ni mogoče šteti kot delavce, saj niso delali v korist zavarovanca na podlagi kakršnekoli pogodbe. S takšno odločitvijo je sodišče samo s seboj v nasprotju, kar pa vsekakor pomeni bistveno kršitev določil ZPP kot tudi kršitev materialnega prava. Toženka višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma, da odloči, da je podan soprispevek tožnika k nastanku škodnega dogodka.

3Tožnik je odgovoril na pritožbo. Vztraja, da toženka skladno z zavarovalno pogodbo odgovarja za škodo, ki jo je povzročil kateri izmed članov PGD C. tretji osebi, kamor je šteti tudi tožnika, zaradi česar je odgovornost toženke v celoti podana, odločitev sodišča pa pravilna in zakonita. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo v zvezi s tožbo tožnika za plačilo odškodnine 3.481,08 EUR za škodo iz škodnega dogodka z dne 18. 6. 2017. Tožnik se je tega dne okrog 21.30 ure telesno poškodoval na gasilskem tekmovanju, ki ga je v D. organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo C. (PGD C.). Tožnik je uporabljal gasilsko cev v sklopu tekmovanja, ko je zaradi pritiska vode v cevi, ki znaša med 18 in 20 barov s cevi snelo kovinski ročnik, ki je tožnika udaril v obraz in po mezincu desnice, pri čemer je bil tožnik poškodovan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni nepravilno namestil ročnik na cev, temveč da je to storil nekdo od ostalih članov v ekipi. Ugotovilo je, da je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja enega izmed ostalih šestih članov gasilskega društva, s tem ko je pomanjkljivo/nepravilno spel ročnik na cev, zaradi česar je prišlo ob močnem sunku vode do tega, da se je ročnik razpel in ga je odneslo tožniku v obraz. Zaključilo je, da za malomarno ravnanje gasilca, člana društva, odgovarja zavarovanec tožene stranke C. Zaključilo je, da toženka ni podala razlogov, s katerimi bi se lahko razbremenila odgovornosti za svoje člane iz njene dejavnosti, in da zavarovanec tožene stranke krivdno odgovarja za škodo, ki jo je povzročil eden izmed članov sotekmovalcev tožnika pri izvajanju igre. Nazadnje je sodišče glede pa Splošne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, štelo za tretjo osebo in zaključilo, da toženka jamči za škodo, nastalo tožniku pri gasilski vaji na tekmovanju, do katere je prišlo zaradi malomarnosti enega izmed sotekmovalcev, ki so člani društva, zaradi dejavnosti društva na prireditvi društva, tekmovanju.

6Pritožbeno sodišču pojasnjuje, da je na naroku za glavno obravnavo dne 6. 5. 2022 sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozvalo k dopolnitvi navedb glede krivdne odgovornosti. Tožnik je dodatno pojasnil, da iz zavarovalne police izhaja, da je PGD C. v času škodnega dogodka imelo zavarovano svojo splošno odgovornost in odgovornost iz dejavnosti svojih 45 operativnih članov. Glede na dejstvo, da je udeležba na gasilskih tekmovanjih del dejavnosti PGD C. in da za malomarno namestitev ročnika odgovarja eden izmed šestih članov tekmovalne ekipe, je tožnik menil, da je podana krivdna odgovornost in da je tudi zavarovalno kritje toženke v celoti podano, ne glede na to, da ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, kateri izmed preostalih članov je namestil ročnik, glede na to, da je z zavarovalno polico zavarovana odgovornost vseh članov PGD C. V pripravljalni vlogi, vloženi 20. 5. 2022 (v danem roku), je toženka vztrajala pri dotedanjih navedbah ter še pojasnila, da krivdna odgovornost njenega zavarovanca ne obstoji, saj je to pokazal dokazni postopek, glede razširitve tožnikove trditvene podlage pa je menila, da je tožnik prekludiran. Poudarila je, da glede na podane trditve tožnika zavarovalno jamstvo po zavarovalni polici njenega zavarovanca ni podano. Navedla je, da so Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/..., sestavni del zavarovalne pogodbe in da jih je potrebno šteti kot del materialno pravnih pravil, relevantnih za postopek. Iz zavarovalne police izhaja, da je zavarovana splošna odgovornost iz dejavnosti za 45 operativnih članov PGD C. Zavarovanje splošne odgovornosti obsega zavarovalno kritje za škode, ki jih zaradi zavarovanca utrpijo druge osebe (in ne zaposleni delavci zavarovanca, v konkretnem primeru operativni člani društva). Oziroma za škodo, ki jo zavarovančev delavec povzroči pri delu ali v zvezi z delom neki tretji osebi, torej ne operativnim članom društva. Glede na dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo v času izvajanja tekmovanja, pa zavarovalno jamstvo, kot izhaja iz člena 12. Pogojev, ni podano, saj to ne izhaja niti iz pogojev niti iz zavarovalne pogodbe. Tudi če bi sodišče presodilo, da je tekmovanje zajeto v zavarovalno jamstvo, pa je zavarovalno jamstvo podano zgolj za škodo, ki jo v okviru tekmovanja utrpijo druge osebe in ne zaposleni - delavci zavarovanca. V konkretnem primeru operativni člani ali drugi člani društva. Tožnik je bil v času škodnega dogodka član PGD C. in glede na seznam zavarovanca, ki ga toženka prilaga kot dokaz, tudi operativni član društva. Slednje pomeni, da ga ni mogoče šteti za tretje oziroma druge osebe, za katere je zavarovalno jamstvo po predmetni zavarovalni polici upoštevajoč določila pogojev podano.

7Tožnik pa je v vlogi z dne 20. 6. 2022, prav tako vloženi v roku, ki ga je postavilo sodišče, navedel, da vztraja pri dotedanjih navedbah ter še dodal, da je že v tožbi zatrjeval, da je imelo PGD C. v času dogodka pri toženi zavarovane ekonomske posledice civilne odgovornosti, kar je bilo za toženko nesporno, ki je kot dokaz Splošne pogoje predlagala le po potrebi, toženka pa do prvega naroka ni podala nobenih navedb, ki bi se nanašale na morebitno omejitev zavarovalnega kritja za društva. Tožnik na naroku svojih trditev po pozivu sodišča ni razširil in ni navajal novih dejstev. Operativne člane ni mogoče šteti kot delavce zavarovanca, saj gre za prostovoljne gasilce, ki niso v delovnem razmerju pri zavarovancu. 12. člen Splošnih pogojev določa še dodatna zavarovalna kritja za društva, odgovornost toženke pa izhaja že iz same zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev, ki se nanašajo na vsa odgovornostna zavarovanja.

8Pritožbeno niso izpodbijane naslednje ugotovitve sodišča prve stopnje:

- da iz police za zavarovanje splošne odgovornosti št. ... izhaja, da je zavarovalec in zavarovanec PGD C. ter da je pogodba sklenjena po Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/... (v nadaljevanju: Splošni pogoji);

- da iz police izhaja, da je predmet police splošna odgovornost - zavarovanje splošne odgovornosti društva: Splošna odgovornost, odgovornost iz dejavnosti PGD C. 45 operativnih članov Enotno zavarovalna vsota 58.500,00 EUR;

- da Splošni pogoji v prvem odstavku 1. člena določajo, da zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima za posledico: telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje osebe), ali uničenje ali poškodbo (poškodovanje stvari). Iz drugega odstavka 1. člena pa izhaja, da se za tretje osebe iz prvega odstavka ne štejejo delavci zavarovanca, če ni dogovorjeno drugače. Za delavce zavarovanca se po teh pogojih šteje vse tiste subjekte, ki dejansko opravljajo delo v korist zavarovanca na kakršnikoli pogodbeni podlagi (vajenci, dijaki, študenti, opravljanje dela pri uporabniku itd.);

- da je bil tožnik v času škodnega dogodka prostovoljni gasilec.

9Ker tožnik teh navedb ni prerekal, ni sporno, da je bil tožnik tudi operativni član PGD C. in bil na seznamu 45 operativnih članov, ki ga je toženka predložila kot dokaz v zvezi s polico oziroma navedbo predmeta zavarovanja v polici (priloga B5).

10Glede na zgoraj povzete ugotovitve in ugotovljeno nesporno dejstvo, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnika šteti za tretjo osebo in da je zato podano zavarovalno jamstvo. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da zavarovanje splošne odgovornosti obsega zavarovalno kritje za škode, ki jih zaradi zavarovanca (torej njegovih članov) utrpijo druge osebe (in ne zaposleni/delavci zavarovanca - v konkretnem primeru operativni člani društva), oziroma za škodo, ki jo (zavarovančev) delavec povzroči pri delu ali v zvezi z delom neki tretji osebi (ne operativnim članom društva, ki se v konkretnem primeru štejejo za ″delavce″). Prvi odstavek 1. člena Splošnih pogojev namreč jasno določa, da zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici, in ki ima za posledico: 1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb); 2)uničenje ali poškodbo (poškodovanje stvari). V drugem odstavku 1. člena Splošnih pogojev pa je določeno, da za tretje osebe iz prvega odstavka se ne štejejo delavci zavarovanca, če ni dogovorjeno drugače. Za delavca zavarovanca se po teh pogojih šteje vse tiste subjekte, ki dejansko opravljajo delo v korist zavarovanca na kakršnikoli pogodbeni podlagi (vajenci, dijaki, študenti, opravljanje dela pri uporabniku itd.) V skladu s prvim odstavkom 12. člena Splošnih pogojev, ki se nanaša na ″Društva″, zavarovanje obsega tudi odgovornost: 1) zaradi posesti ali zakupa zgradb, zemljišč, prostorov in naprav, ki so namenjene izključno za potrebe društva, kot so npr. vadišča, igrišča, strelišča in podobno, 2) za škode, povzročene od običajnih, s statutom predvidenih prireditvah, na primer: občni zbor članov, društvene svečanosti in podobno, 3) ki izvira iz uradne dejavnosti oseb, ki so pooblaščene za zastopanje društva, 4) zaradi posesti in uporabe kolesa. Po drugem odstavku 12. člena Splošnih pogojev zavarovanje obsega tudi osebno odgovornost članov društva zaradi njihove dejavnosti na prireditvah društva, ni pa zavarovana osebna odgovornost za dejavnost, ki ni v interesu društva. V tretjem odstavku 12. člena Splošnih pogojev je nadalje določeno, da pri gasilskih društvih zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke, ki nastanejo pri vajah, reševalnih delih in pomoči, ne jamči pa za škodo na stvareh, za katerih varstvo in reševanje je bilo društvo poklicano. Sodišče prve stopnje je glede na zavarovalno polico in navedene določbe Splošnih pogojev in glede na nesporno dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo v času izvajanja tekmovanja, pravilno zaključilo, da zavarovalno jamstvo ni podano, saj to ne izhaja niti iz Splošnih pogojev niti iz zavarovalne pogodbe. Ne glede na presojo, ali je tekmovanje zajeto v zavarovalno jamstvo, je bistveno za odločitev, da je zavarovalno jamstvo podano zgolj za škodo, ki jo v okviru tekmovanja utrpijo tretje osebe in ne delavci zavarovanca, med katere je v konkretnem primeru potrebno šteti tudi operativne člane PGD C. Tožnik je bil v času škodnega dogodka član PGD C. in glede na seznam zavarovanca, ki ga tožena stranka priložila kot dokaz, tudi operativni član društva. Toženka utemeljeno navaja, da je tožnik v času gasilskega tekmovanja deloval v korist zavarovanca, saj se je na tekmovanju boril za priznanje za to društvo, torej v njegovo korist. Tožnika zato ni moč šteti za tretjo osebo, kot je to zmotno štelo sodišče prve stopnje. Glede na obrazloženo in ker v primeru zavarovanca toženke ni bilo dogovorjeno drugače, kot je to določeno v prvi povedi v drugem odstavku 1. člena Splošnih pogojev, za odškodninski zahtevek, ki ga je vložil tožnik kot operativni član PGD C., zavarovalno jamstvo po predmetni zavarovalni pogodbi ni podano.

11Pritožbeno sodišče je zato pritožbi, ki je utemeljena že iz zgoraj navedenih razlogov, zaradi česar ni bilo potrebno presojati še preostalih pritožbenih navedb, ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

12Ker tožnik po spremenjeni odločbi s tožbo ni bil uspešen, je dolžan toženki povrniti pravdne stroške, nastale v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženka je upravičena do povrnitve priglašenih stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja v višini 489,22 EUR in do povrnitve administrativnih stroškov v znesku 30,00 EUR, skupaj do povrnitve stroškov v znesku 519,22 EUR. Na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP pa je toženka, glede na to da je s pritožbo v celoti uspela, upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, to je do povrnitve priglašenega zneska plačane sodne takse (210,00 EUR). Tožnik, ki svoje stroške odgovora na pritožbo zaradi neuspeha na pritožbeni stopnji nosi sam, mora toženki stroške plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti (prvi odstavek 299 člena in prvi odstavek 378. člena OZ).