VSL Sklep I Cp 1920/2022

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo: obseg zapuščine po pokojni A. A. (I. točka izreka); da sta zakonita dediča v prvem dednem redu zap. hči B. B. in zap. sin C. C., vsak z dednim deležem ½ (II. točka izreka); da je B. B. svoj dedni delež odstopila C. C., ki je sprejel tudi odstopljeni dedni delež in tako prejme celotno zapuščino (III. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje dedič po pokojni zakoniti dedinji B. B. (pritožnik) zaradi bistvene kršitve določb zapuščinskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Uvodoma pritožnik pojasnjuje, da je vnuk zapustnice in sin dedinje B. B. (dedinja), ki je po izdaji izpodbijanega sklepa in pred njegovim prejemom umrla, in sicer ... 9. 2022. Pritožnik je njen edini potomec in dedič, po smrti dedinje pa je našel dokumentacijo, na katero se sklicuje v pritožbi. Meni, da je sodišče bistveno prekršilo določbe zapuščinskega postopka s tem, ko je štelo, da je stranka postopka, zapustničina hči B. B., sposobna samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja, da se je veljavno odpovedala izvedbi zapuščinske obravnave ter je podala veljavno izjavo o odstopu dednega deleža sodediču C. C.

Iz predloga CSD z dne 21. 3. 2022, podanega sodišču prve stopnje, izhaja, da je pristojni organ že pred 21. 3. 2022 ugotovil, da obstajajo okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da dedinja ni sposobna samostojno skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Prodala je lastno stanovanje, novega stanovanja si ni uredila, socialna služba je ob obisku zaznala znake velike sumničavosti in nezaupanja do zdravstvene oskrbe in osebne zdravnice, kar bi lahko kazalo na to, da je imela preganjalne blodnje. CSD je zato na sodišče podal predlog, da se dedinjo postavi pod skrbništvo. Nadalje iz zdravniškega potrdila Zdravstvenega doma z dne 16. 3. 2022 izhaja, da se je dedinja v zadnjih letih izmikala zdravstveni obravnavi, iz njene medicinske dokumentacije pa, da je bila leta 2008 hospitalizirana v psihiatrični bolnici zaradi paranoidne shizofrenije, jemanje zdravil je opustila. Okrajno sodišče v Ljubljani je 26. 7. 2022 uvedlo postopek zaradi postavitve dedinje pod skrbništvo. Pritožnik opozarja tudi na zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 229/2022 z dne 18. 5. 2022 in na njeni podlagi izdana sklepa o izvršbi. Navaja, da iz navedenih okoliščin izhaja utemeljen dvom v procesno sposobnost dedinje v predmetnem postopku, zato je podana absolutno bistvena kršitev določb zapuščinskega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) ter razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sodišče naj izpodbijani sklep razveljavi, v ponovljenem postopku pa naj sodišče prve stopnje pridobi ustrezno izvedeniško mnenje psihiatrične stroke o dedinji, iz katerega naj bo razvidno, ali je bila v času predmetnega postopka pri njej prisotna duševna bolezen ali motnja, ki bi vplivala na njeno zmožnost razsojanja.

Pritožnik ni videl pisnih vlog, s katerimi naj bi dedinja soglašala, da se zapuščinska obravnava ne opravi in podala dedno izjavo, da svoj dedni delež po pokojni mami odstopa sodediču C. C. Ne verjame, da je dedinja izjave dejansko podala, še posebej ne neposredno pred svojo smrtjo. Sodišče naj z ustreznim izvedencem grafološke stroke preveri, ali se na teh vlogah dejansko nahaja podpis dedinje. Zlasti pa pritožnik meni, da v času sestave spornih vlog dedinja ni bila razsodna in ni bila sposobna oblikovati pravno poslovne volje, zato odstop dednega deleža v korist C. C., če se v spisu nahaja ta listina s podpisom dedinje, nima nobenega pravnega učinka. Posledično je podan tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3Dedič C. C. v odgovor na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Obstoj procesne sposobnosti stranke se domneva, v primeru, da sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, pa mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi, ali je stranka procesno sposobna. V konkretnem primeru iz spisa sicer ni razvidno, da bi v predmetnem postopku pred sodiščem prve stopnje obstajale okoliščine, zaradi katerih bi sodišče posumilo na pomanjkanje poslovne in procesne sposobnosti dedinje. Zapuščinska obravnava, na kateri bi sodišče z dedinjo imelo tudi neposreden stik, namreč ni bila opravljena, glede na pisno vlogo, s katero je dedinja (poleg dediča C. C.) soglašala, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Ker pa je v pritožbenem postopku dedič sedaj pokojne dedinje B. B.¹ predložil več listinskih dokazov, na katere se sklicuje v pritožbi, med drugim tudi predlog za postavitev dedinje pod skrbništvo z dne 21. 3. 2022 (A15), zdravniško potrdilo z dne 16. 3. 2022 (A16)² ter sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 193/2022 z dne 26. 7. 2022, s katerim je to v postopku zaradi postavitve odrasle osebe (B. B.) pod skrbništvo postavilo sodno izvedenko psihiatrične stroke, da poda izvedeniško mnenje (A17), med drugim tudi o tem, ali je pri dedinji prisotna motnja v duševnem razvoju ali težave v duševnem zdravju ali drug vzrok, ki vpliva na njeno zmožnost razsojanja, zaradi česar ni sposobna sama brez škode zase, poskrbeti za svoje pravice in koristi ter, ali je dedinja sposobna sodelovati v sodnem postopku, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožnik izkazal, da obstaja dvom o tem, ali je bila dedinja v postopku procesno sposobna in sposobna oblikovati pravno poslovno voljo.

6ZD ne vsebuje pravil o procesni sposobnosti strank in udeležencev v zapuščinskem postopku, zato se skladno s 163. členom ZD smiselno uporabljajo določbe ZPP o pravdni sposobnosti. Tudi v zapuščinskem postopku mora zato sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku³ po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). Ker je v pritožbenem postopku dedič po zakoniti dedinji izkazal utemeljen dvom o njeni procesni sposobnosti in o tem, ali je bila sposobna izraziti svojo voljo glede sprejema dediščine in odstopa svojega dednega deleža sodediču, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

7V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je bila zakonita dedinja v času postopka na prvi stopnji procesno sposobna in sposobna oblikovati pravno poslovno voljo, glede česar pritožnik predlaga izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke. Glede na to, da je dedinja že pokojna, se bo zapuščinski postopek nadaljeval z njenim zakonitim dedičem. Od ugotovitve, ali je bila dedinja v času spornih vlog in podaje dedne izjave razsodna in sposobna oblikovati pravno poslovno voljo, pa bo odvisna odločitev v nadaljnjem postopku in (ne)upoštevanje njene dedne izjave o (sprejemu in) odstopu dednega deleža sodediču.

8Glede na navedeno je torej sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Kršitve določb postopka namreč glede na njeno naravo ne more odpraviti samo sodišče druge stopnje, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

¹ Umrla je že po izdaji sklepa o dedovanju dne ... 9. 2022 (A10), vendar pred njegovim prejemom (vročitev s fikcijo 5. 10. 2022). Pritožnik je njen sin, kot izhaja iz izpiska iz rojstne matične knjige (A11).
² Iz tega med drugim izhaja, da je bila dedinja leta 2008 hospitalizirana v psihiatrični bolnici zaradi paranoidne shizofrenije, jemanje predpisanih zdravil pa je opustila (jih ni jemala že več let).
³ Glej 11. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter drugi odstavek 350. člena ZPP.