VSL Sodba II Cpg 425/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji mora toženec plačati 475,00 EUR s pripadki (I. točka izreka) in obvezalo tožnico, da tožencu povrne njegove pravdne stroške v znesku 20,00 EUR s pripadki.

2V dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da sta pravdni stranki 22. 11. 2018 sklenili podjemno pogodbo za izdelavo spletne strani (v prilogi A1), s katero se je toženec zavezal tožnici postaviti novo spletno stran za ceno 515,00 EUR, (2) da je ta znesek tožnica tožencu že plačala, (3) da v tej pravdi tožencu očita nepravilno izpolnitev, zaradi česar od njega zahteva povrnitev plačanega zneska, zmanjšanega za 40,00 EUR, kolikor je toženec tožnici že vrnil, (4), da je tožnica s svojimi željami, zahtevami in potrebami aktivno sodelovala v procesu nastajanja spletne strani, (5) da je med strankama bilo dogovorjeno, da bo toženec uporabil le material s stare spletne strani tožnice, (6) da je tožnica pošiljala vedno nove materiale in zahtevala spremembe, (7) da je bil zadnji material poslan 14. 2. 2019 (priloga B9), (8) da je tožnica osnutek nove spletne strani prejela po e-pošti 18. 12. 2018 (A9), kar je 21 dni po plačilu avansa, (9) da je bil tožnici 26. 2. 2019 posredovan komplet dostop (koda), da je lahko internetno stran sama urejala (B2), (10) da je sodelovanje med pravdnima strankama potekalo do 11. 3. 2019, ko je tožnica ob 00:34 poslala tožencu e-sporočilo (A11), v katerem je zahtevala izročitev varnostne kopije trenutne postavitve s pojasnilom, da za nadaljnjo aktivnost prevzame odgovornost sama, (11) da je bila tožnici 17. 3. 2019 poslana zadnja verzija s kodo in navodili za inštalacijo (B5), (12) da je tožnica prenos zadnje verzije zaupala drugim, ki prenosa niso mogli opraviti in da je bil med njimi tudi A. A., ki je tožnici dejal, naj pomoč poišče pri tožencu, (13) da tožnica tožencu ni dopustila, da bi opravil prenos zadnje verzije spletne strani na domeno tožnice, (14) da je bil toženec to pripravljen storiti in je celo tožnico pozival k ureditvi razmer, (15) da napake tožencu niso niti ustno niti po e-pošti konkretno, jasno in nedvoumno notificirane in med drugim, (16) da dogovor o prenosu domene in mailinga med pravdnima strankama ni bil sklenjen.

3Presodilo je, (a) da rok izpolnitve ni bil zamujen, (b) da tožnica tožencu ni dala primernega roka za odpravo napak in med drugim, (c) da napake v smislu jamčevalnih zahtevkov tožencu niso nedvoumno notificirane. Glede na navedeno je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožba tožnice

4Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5Na vročeno pritožbo toženec ni odgovoril.

K odločitvi o pritožbi

6Pritožba ni utemeljena.

7Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti postopka v sporu majhnih vrednosti

8Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah za postopke v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

9V zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da predmet dogovora med pravdnima strankama ni bil niti prenos domene niti elektronske pošte, pritožnica navaja, da je izpodbijana sodba v tem delu nerazumljiva, nejasna in nasprotuje sama sebi in razlogom sodbe ter, da v tem delu nima razlogov. S temi navedbami očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To kršitev konkretneje utemeljuje s trditvami, da je tožnica na toženca 20. 11. 2018 naslovila mail, iz katerega je razvidno, da sprašuje o ceni storitve z vključenim GDPR, vidnostjo na spletu, domeno, letnim gostovanjem, da je toženec poslal ponudbo, pri tem pa tožnice ni obvestil, da domene ne bodo prenesli, kar pomeni, da je tudi ta storitev zajeta v ponudbi. Nenazadnje naj bi to izhajalo tudi iz vsebine elektronske pošte.

10Ta pritožbeni očitek je neutemeljen že zato, ker povzete pritožbene navedbe jasno kažejo, da pritožnica ne soglaša z dejanskim stanjem, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V SMV pa zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen pritožbeni razlog. Ne glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kar na dveh straneh izpodbijane sodbe, natančneje od 12. do 16. točke obrazložitve, natančno in poglobljeno povzelo obširno elektronsko komunikacijo med pravdnima strankama. Na podlagi vsebine te komunikacije pa je hkrati ocenjujoč druge izvedene dokaze napravilo edin sprejemljiv in logičen zaključek, da prenos domene in mailinga ni bil predmet pogodbe med pravdnima strankama. Pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba v tem delu obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določil pravdnega postopka, pa z omenjenimi pritožbenimi navedbami ni konkretiziran. Zato se tudi pritožbeno sodišče le splošno sklicuje na omenjeni del obrazložitve izpodbijane sodbe.

11Katero absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, ker ni zaslišalo prič A. A. in B. B., pritožnica ni navedla. Z zatrjevanjem, da bi ti dve priči na podlagi elektronske pošte zaznali, da sta bili predmet pogodbe tudi prenos domene in mailinga, pa pritožnica zopet posega v ugotovljeno dejansko stanje. Sicer pa je zmotno njeno pravno stališče, da je vsebino e-pošte med pravdnima strankama možno ovreči z zaslišanjem prič ali izvedenca računalniške stroke. Priče lahko sodišče zaslišuje le glede dejstev, ki so njim znana, izvedenca pa glede strokovnih vprašanj, s katerimi samo ne razpolaga. Zato predlog za zaslišanje prič ali izvedenca ni primerno dokazno sredstvo za razjasnjevanje vsebine e- pošte, ki sta si jo izmenjali pravni stranki sami.

12Pritožbena navedba, da je ne glede na vsebino elektronskega sporočila z dne 21. 12. 2018, da naj bi spletni naslov (domena) ostal isti in da se mail lahko uredi na novo, med pravdnima strankama sklenjen dogovor o prenosu domene in mailinga, je sama s seboj v nasprotju. Zato je pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba sama s seboj in z dokazi v spisu, neutemeljena.

13Tudi z navedbami iz tretjega, četrtega in petega odstavka na tretji strani pritožbe o tem, kaj izhaja iz spisovnih dokazov in posameznih mailov, tožnica očita sodišču zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ne nazadnje to izhaja tudi iz prvega stavka tretjega odstavka, da je zaključek sodišča prve stopnje, da to tožeči stranki...ni uspelo dokazati, neutemeljen. Kot rečeno, z uveljavljanjem tega pritožbenega razloga v SMV ni mogoče doseči drugačne odločitve.

14Isto velja za pritožbeno navedbo na četrti strani pritožbe, da glede zamude izpolnitve izpodbijana sodba napačno izhaja iz izjave tožnice, da naj bi toženka zamujala kar tri mesece, kar pa ni bistveno, pač pa je bistveno, da je toženec zamujal pričakovani in dogovorjeni rok, dogovorjen v dolžini 30 dni.

15Pritožnica tudi navaja, da je protispisna ugotovitev izpodbijane sodbe, da tožnica tožencu ni dala dodatnega primernega roka za izpolnitev svoje obveznosti, saj ga je dala, toženec pa ga ni upošteval, kar naj bi izhajalo iz številnih e-sporočil, ki dokazujejo, da je tožnica toženca konkretneje opozarja in pozivala k pravočasni izpolnitvi pogodbene obveznosti, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

16Protispisnost je absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sodišče zagreši takrat, kadar je v sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Iz povzetih pritožbenih navedb v predhodni točki pa kaj takega ne izhaja. Pač pa tudi s temi navedbami pritožnica ponovno uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Zaključek

17Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijano sodbo, ki je natančno in poglobljeno obrazložena tako v dejanskem kot v pravnem pogledu in kot taka predstavlja naravnost vzoren izdelek, pa potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.