VSRS Sklep Cp 28/2022

Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo podrednemu zahtevku in prvo toženko zavezalo k plačilu 173.765 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev je oprlo na pravilo o preklicu darila iz 540. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

2Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi prve toženke ter ji ugodilo. Sodbo sodišča prve stopnje je v ugodilnem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe. Razlog za razveljavitev je bil, da se sodišče prve stopnje z ničemer ni opredelilo do vprašanja pravočasnosti tožbe za preklic darila. 543. člen OZ namreč določa enoletni rok, v katerem je mogoče preklicati darilo. Rok začne teči tedaj, ko darovalec zve za razlog preklica.

3V 12. točki obrazložitve razveljavitvenega sklepa je pritožbeno sodišče pojasnilo uporabo razveljavitvenega pooblastila. Ocenilo je, da ugotovljene bistvene kršitve glede na njeno naravo (ker je potrebno ugotoviti še pravno odločilna dejstva) ne more odpraviti samo, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe pa ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Gre za pravdno zadevo, v kateri je do odložitve tožbe minilo 4 leta, kar po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni dolge dobe trajanja postopka glede na zahtevnost spora v dejanskem in pravnem pogledu.

4Prva toženka zoper razveljavitveni sklep vlaga pritožbo po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi nastavlja dejansko podlago za uporabo 543. člena OZ, ki bi privedla do zanjo ugodne odločitve: to je do ugotovitve, da je prekluzivni rok iz 543. člena OZ že pretekel. Meni, da je imelo pritožbeno sodišče na voljo zadostno procesno podlago, da samo ugotovi odločilno dejstvo glede pravočasnosti preklica darila. Navaja, da pravice nasprotne stranke do pritožbe s tem ne bi kršilo, saj je ta imela možnost vložitve odgovora na pritožbo a je to svojo procesno možnost opustila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožba po 357.a členu ZPP je zamejena na preizkus pravilnosti uporabe kasatoričnega namesto reformatoričnega pooblastila (glej drugi odstavek 357.a člena ZPP).

7Vrhovno sodišče ugotavlja, da je odločitev o razveljavitvi (namesto o dokončni odločitvi s spremembo sodbe sodišča prve stopnje) v odločbi pritožbenega sodišča razumno in zadovoljivo utemeljena. Iz celotnega izpodbijanega sklepa izhaja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem prekluzivnega roka iz 543. člena OZ v sodbi ni ukvarjalo ne po pravni in ne po dejanski plati. Čeprav v sodbi o tej zaključeni pravni celoti ni sledi, se je po ugotovitvah pritožbenega sodišča v samem postopku razpravljajoče sodišče s tem vprašanjem vseeno ukvarjalo. V okviru materialnega pravdnega vodstva je namreč pozvalo tožnika, naj svojo trditveno podlago dopolni v luči pravila iz 543. člena OZ (torej glede pravočasnosti preklica darila). Kot ugotavlja pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu, je tožnik trditveno podlago tudi dopolnil. Sodišče prve stopnje je torej zbiralo procesno gradivo, le v sodbi ga nato ni obdelalo.

8Nosilni razlog za uporabo kasatoričnega pooblastila je, da zgolj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno pisanje sodbe, pravica strank do sojenja v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) ne bo trpela, po drugi strani pa bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravico do pravnega sredstva, saj bi bil celoten sklop dejanskih ugotovitev plod postopka na zgolj eni stopnji sojenja.

9Ob prej povzetem procesnem dogajanju na prvi stopnji je uporaba kasatoričnega pooblastila razumna. Na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo ter izpodbijani razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča potrdilo. Podrobnejša obrazložitev ni potrebna (četrti odstavek 357a. člena ZPP).