VSRS Sklep X DoR 308/2022-5

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali je Upravno sodišče kršilo četrti odstavek 64. člena ZUS-1 s tem, ko je dopustilo, da je tožena stranka v ponovljenem postopku odločanja o izdaji soglasja k regulativnemu okviru in tarifnim postavkam omrežnine s sklicevanjem na zadržan sodni nadzor glede pravil stroke odstopila od pravila vezanosti na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in svojo odločbo oprla na 16. člen Akta o metodologiji/18, čeprav je Upravno sodišče v predhodnem postopku ugotovilo, da je nezakonit in prepovedalo njegovo uporabo v ponovljenem postopku?

Ali sprememba podatkov v obrazcu, na katerem je vložen zahtevek za odločanje o soglasju k regulativnemu okvirju, pomeni nedovoljeno spremembo zahtevka po 133. členu ZUP in prvem odstavka 254. člena EZ-1, četudi takšna sprememba zahtevka pomeni upoštevanje stališč sodbe Upravnega sodišča RS, s katero je bila prvotna odločba tožene stranke odpravljena?

Ali so določbe Akta o metodologiji/18 po svoji vsebini strokovna pravila glede finančne regulacije in če ja, ali glede njih velja zadržana sodna presoja, zato se sodišču v takih primerih ni treba opredeliti do tožnikovih navedb o njihovi nezakonitosti?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep in odločbo št. 211-1/2020-03/429 z dne 22. 7. 2020, s katero Agencija za energijo ni dovolila spremembe zahteve za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, k tarifnim postavkam omrežnine in k tarifnim postavkam za ostale storitve, za geografsko območje za regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2021, je pa izdala soglasje k regulativnemu okviru za geografsko območje, kot ga je določil tožnik za regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2021 in soglasje k tarifnim postavkam omrežnine za geografsko območje, kot ga je določil tožnik, za obdobje od januarja 2019 do 31. decembra 2021, in sicer k tarifnim postavkam za distribucijo na mesec za leto 2019, leto 2020 in leto 2021 ter tarifnim postavkam za meritve na mesec, za posamezno leto regulativnega obdobja od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2021, po vrednostih, navedenih v tabelah. Odločila je tudi, da posebni stroški postopka niso nastali.

2V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da je toženka prepričljivo obrazložila, zakaj je v ponovljenem postopku odstopila od obveznih napotkov Upravnega sodišča glede uporabe materialnega prava, ter da Akt o metodologiji predstavlja pravila stroke v funkciji regulacije trga, sodna presoja pa je v tovrstnih primerih glede na obstoječo sodno prakso zadržana. Ocenilo je tudi, da toženka pravilno ni upoštevala novih podatkov za določitev regulativnega okvira, ki jih je tožnica sledeč prvi sodbi Upravnega sodišča predložila v ponovljenem postopku, saj le-ti pomenijo spremembo zahtevka, ki pa ne more več biti dovoljena, saj spreminja bistvene sestavine dejanskega stanja glede na prvo vlogo, obenem pa je bila ta tudi prepozna, saj Energetski zakon (v nadaljevanju EZ-1) v prvem odstavku 254. člena kot materialni rok za vložitev vloge določa 15. julij pred prvim letom regulativnega obdobja.

3Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6Prvo vprašanje se nanaša na obseg vezanosti upravnega organa na pravno mnenje sodišča glede razlage in uporabe pooblastila exceptio illegalis pri pravilih stroke, na katera upravni organ opre svojo materialnopravno odločitev. Glede tega vprašanja stališča Vrhovnega sodišča še ni, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

7Drugo zastavljeno vprašanje se nanaša na možnost spremembe zahtevka v ponovljenem postopku pred upravnim organom. Tudi to vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za zagotovitev enotnosti in razvoj sodne prakse. V okviru tega zastavljenega vprašanja se bo Vrhovno sodišče opredelilo do vprašanja, ali pri navajanju novih oziroma drugih podatkov sploh gre za spremembo zahtevka v primerih, ko ti podatki sočasno predstavljajo dejstva in zahtevek v upravnem postopku, odločba toženke pa je po svoji vsebini soglasje k tako postavljenim dejstvom oziroma zahtevku. V okviru te presoje bo mogoče odgovoriti tudi na vprašanje, ali je z vidika pravice stranke do učinkovitega sodnega varstva treba dopustiti spremembo zahtevka, kadar je ta sprememba nujna, da je mogoče v ponovljenem postopku slediti pravnemu mnenju Upravnega sodišča.

8Objektivno pomemben je tudi odgovor na tožničino tretje vprašanje, ki se nanaša na naravo podzakonskih predpisov, ki vsebujejo strokovna pravila ter intenzivnost sodnega nadzora nad njimi. Gre namreč za vprašanje pravne narave predpisov za izvrševanje javnega pooblastila, ki vsebujejo strokovna pravila z regulatornega področja. To vprašanje je pomembno predvsem v povezavi s prvim predlaganim vprašanjem. V okviru tega vprašanja se bo Vrhovno sodišče opredelilo tudi do vprašanja dolžnosti opredelitve Upravnega sodišča glede navedb nezakonitosti podzakonskega predpisa, pri izvajanju zadržanega sodnega nadzora.