UPRS Sodba III U 89/2016-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Izola investitorjema A.A. iz Izole in odvetniški družbi A.A. o.p. d.o.o., Portorož, dovolila nadzidavo in prizidavo poslovnega objekta ... na zemljišču parc. št. 2579 k.o. ..., in sicer v obsegu nadzidave za 1,50 m na tlorisni površini osnovnega objekta in razširitev te na južni strani za 2,45 m v širini osnovnega tlorisa, dozidavo dvoramnega zunanjega stopnišča za dostop do mansarde ob vzhodni fasadi na južnem delu v širini 2,55 in dolžine 4,60 m ter ureditev dveh stanovanjskih enot v nadzidani mansardi pod pogoji navedenimi v izreku navedene odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je v zadevi odločala v ponovnem postopku, po tem ko je Upravno sodišče RS, oddelek v Novi Gorici s sodbo U 679/2008-14 z dne 17. 12. 2009 odpravilo odločbo upravnega organa druge stopnje št. 35108-230/2008-4-MZ z dne 16. 10. 2008, s katero je bila odpravljena odločba upravnega organa prve stopnje št. 351-23/2008/6-08/40 z dne 4. 7. 2008 ter odločeno, da se zahteva tedanjih investitorjev ... zavrne. Upravni organ druge stopnje je v ponovnem postopku sledil stališču navedene sodbe in z odločbo št. 35108-230/2008-12-MZ z dne 12. 1. 2010 odločbo prvostopnega organa z dne 16. 10. 2008 odpravil ter zadevo vrnil v ponovno odločanje, v katerem je izdana izpodbijana odločba.

2V nadaljevanju navaja, da sta v ponovnem postopku lastninsko pravico na objektu, ki je predmet izpodbijane odločbe pridobili A.A. iz Izole in odvetniška družba A.A. o.p. d.o.o. iz Portoroža, ki sta vstopili v postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

3Z vpogledom v arhivsko dokumentacijo upravnega organa je bilo ugotovljeno, da je bilo dne 1. 8. 1979 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-68/97-2/G-79/40 za pritlično delavnico, gradbeno dovoljenje št. 35168/79-1/G-89/35 z dne 5. 12. 1989 za nadzidavo pritlične delavnice za eno etažo ter gradbeno dovoljenje št. 351-38/99-1/DG-89/28 z dne 16. 4. 1999 za dozidavo na severni strani v etažnosti P+1 za razkladišče, skladišče in stopnišče za dostop v nadstropje. Iz PGD izhaja da gre za dograditev in nadzidavo obstoječega poslovnega objekta, ki se nahaja v nizu samostojnih poslovnih objektov južno ob ... cesti. Obstoječi objekt je dvoetažen, tlorisnih dimenzij 19,05 x 11,00 m. Predvidena je odstranitev sedanje dvokapne strehe in nadzidava za 1,5 m, s čemer bo etažnost objekta iz P+1 povečana za mansardo. Tloris te etaže bo na južni strani razširjen za 2,45 m preko zazidanega tlorisa obstoječega objekta. Maksimalni tlorisni gabarit nadzidane etaže bo tako 21,50 m x 11,0 m etažnost po nadzidavi bo P+1+M, višina objekta na vencu pa 8,06 m. Nad objektom je predvidena izvedba ločne strehe. V novo pridobljeni etaži pa urejeni dve stanovanjski enoti za oba lastnika objekta, oziroma nosilca dejavnosti. Za dostop v mansardno etažo je ob vzhodni fasadi na južnem delu predlagana dozidava zunanjega dvoramnega stopnišča v širini 2,55 m in dolžine 4,80 m, z odmikom 1,35 m od parcelne meje na vzhodni strani (od parc. št. 2578 k.o. ...). Nadzidani del bo na južni oziroma jugovzhodni strani od parc. št. 2574 k.o. odmaknjen 7,87 m na preostalem delu pa bo osnovi objekt ohranil obstoječe odmike od parcelnih mej.

4Po družbenem planu Občine Izola za obdobje 1986-1999 s podaljšanjem veljavnosti z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Izola s spremembami (v nadaljevanju družbeni plan), leži obravnavana lokacija v območju stavbnih zemljišč ureditvenega območja mesta Izola z oznako I 5/5 z osnovno namensko rabo poselitvena območja - proizvodna dejavnost, ki se ureja z zazidalnim načrtom za območje "Kajuhova ulica-hudournik Morer" (skrajšano Odlok o ZN). Območje je namenjeno poslovnim in trgovinskim dejavnostim ob dopolnitvi stanovanjskega fonda ( 5. člen Odloka o ZN). Lokacija se uvršča v območje V-poslovno obrtno območje ob Prešernovi cesti, kjer je predvidena zgostitev gradnje in možnost sprememb namembnosti objektov ter povezava notranje ceste. Za celotno območje zazidalnega načrta so med drugim predvidena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, dozidave in nadzidave, spremembe namembnosti obstoječih objektov ter saniranje stanja pri dejavnostih s škodljivimi vplivi na okolje (7. člen Odloka o ZN). Po določbi 1. točke 12. člena Odloka o ZN, so vsi obstoječi objekti na tem delu namenjeni drobni proizvodnji, storitveni obrti, poslovnim dejavnostim in stanovanjem (praviloma eno stanovanje za lastnika oziroma nosilca dejavnosti v posameznem objektu). Predvidena je možnost adaptacij, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav ter sprememb namembnosti ter tudi možnost združevanja objektov v nize znotraj maksimalne gradbene linije oziroma linije preoblikovanja objektov. Pri tem je treba upoštevati proporce in členjenost osnovnih objektov ter zagotoviti možnost vzdrževanja lastnega funkcionalnega zemljišča.

5Ugotovila je, da je obravnavana dozidava in nadzidava skladna z določbami Odloka o ZN. Iz PGD je razvidno, da so upoštevani proporci in členjenost osnovnega objekta. Vzdrževanje bo možno iz lastnega funkcionalnega zemljišča tako kot za obstoječi objekt, na zahodni strani se od parcelne meje ohranja dosedanji odmik (1,11 do 1,49 m) osnovnega objekta in 0,31 m na najbolj izpostavljenem delu. Na vzhodni strani pa je po dozidavi še vedno zadostna širina proste površine (1,35 m). Iz grafičnega prikaza izhaja, da je v skladu z Odlokom o ZN možno tudi združevanje objektov v nize, saj je maksimalna gradbena linija določena le na severnih in južnih fasadah. Obravnavani objekt je na severu (ob ... cesti) že dozidan do gradbene linije, na južni strani pa ta linija poteka v odmiku cca 6,0 m od ulice in je predvidena razširitev nadzidane etaže znotraj te gradbene linije. Po določbi 50. člena Odloka o ZN je za obstoječe objekte v obravnavanem območju (območje V) določena etažnost P+1+M, pri čemer se višina venca lahko dvigne za 1,5 m. Objekt se bo povišal za zadnjo etažo tik pod streho (strešno konstukcijo), konkretno pod ločno oblikovano streho. Drugi člen ZGO-1 v točki 1.1.4 določa, da je mansarda del stavbe katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. 13. člen Odloka o ZN, ki določa splošne pogoje oblikovanja objektov pa pri večjih razponih strehe določa, da se lahko prilagajo zasnovi in namenu objekta ter oblikam strešnih konstrukcij (ravne, dvokapne, loki) iz česar izhaja, da je ločna oblika strešne konstrukcije dopustna.

6V vodilni mapi PGD je prikazano vplivno območje iz katerega izhaja, da bodo vplivi segali do meja pripadajoče gradbene parcele. Iz poročila o vplivnem območju pa, da predvidena gradnja ne bo presegala emisij snovi in energije iz objekta v okolje in presegala dopustnih mej drugih vplivov objekta na okolico. Zaradi oddaljenosti in same postavitve objektov obravnavani objekt v smislu osončenosti na sosednji objekt na JZ strani ne bo vplival, na SV strani pa skoraj v celoti, vendar je taka osenčenost dosežena že z obstoječim (sedanjim objektom). Vsi objekti v liniji obravnavanega so namreč postavljeni na način, da objekti na JZ strani skoraj v celoti osenčijo objekte na njihovi JV strani. Za vse kapacitete in programe je možno zagotoviti parkirne in manipulativne površine v skladu z 22. členom Odloka o ZN. V zvezi z ugovori tožnika kot zemljiškoknjižnega lastnika parc. št. 2580 k.o. ... je navedla, da Odlok o ZN za gradnjo nadzidav ne določa odmikov od parcelnih meja, določa le pogoj za zagotovitev možnosti servisiranja oziroma vzdrževanja posameznik objektov iz lastnega funkcioalnega zemljišča. S predmetnim gradbenim dovoljenjem je dopustna nadzidava pod pogojem, da investitor uporabi tak način gradnje, s katerim ne bo posegel v sosednje nepremičnine. Razmeroma majhen odmik od parc. št. 2580 k.o. ... ni posledica predlagane nadzidave ampak obstoječega stanja, zato vztrajanje prizadete stranke na odmik 4 m od parcelne meje v konkretnem primeru nima osnove v prostorskem aktu. Določba četrtega odstavka 47. člena Odloka o ZN na katero se sklicuje prizadeta stranka pa se nanaša na obstoječe individualne stanovanjske objekte, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru. Glede pripombe o načinu gradnje brez posegov na njihovo zemljišče je v gradbenem dovoljenju podan pogoj (1. alineja točke III), da je investitor dolžan uporabiti tak način gradnje, s katerim ne bo posegal v sosednje nepremičine.

7Glede na navedeno je upravni organ preveril in ugotovil, da je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom in izpolnjuje pogoje iz 66. člena ZGO-1, zato je izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje.

8Upravni organ druge stopnje je z odločbo št. 35109-247/2015/2 z dne 17. 2. 2016 tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

9Tožnik s tožbo izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je kupil nepremičnino na parc. št. 2580 k.o. ..., ki meji na nepremičnino investitorjev, od družbe B. d.o.o., ki je v letih 1979 in 1985 soglašal z gradnjo in nadzidavo sosednje nepremičnine bliže parcelni meji, kot je bilo predpisano. Soglasje tedanjega lastnika tožnika ne zavezuje glede na to, da tožnik predvideni gradnji nasprotuje. V posledici investitor nima njegovega soglasja k gradnji. Tožnik je zaradi gradnje v nasprotju z zazidalnim načrtom prizadet v svoji pravni koristi, saj je bil zazidalni načrt sprejet tudi zaradi varovanja interesov mejašev. Predpisana oblika strehe, ki načeloma, če je v dopustnih gabaritih na prvi pogled ne posega v pravice mejašev, predvidoma pa vpliva na sosednjo nepremičnino. Predvidena lončna streha je neskladna s tretjim in četrtim odstavkom 13. člena Odoka ZN. Sam pogled na streho pokrito s korci, ki ga zagotavlja zazidalni načrt je drugačen od pogleda na predvideno polkrožno, to je okroglo kovinsko streho, proti kateri se bori tožnik. Neposredni in na zakon in zazidalni načrt oprt pravni interes tožnika je streha z naklonom od 18 do 22 % krita s korci, zato ni možno zavrniti pritožbo tožnika, da s tem ne varuje svojih pravnih koristi. Enako velja za ugovore tožnika, ki jih je upravni organ druge stopnje zavrnil iz razloga, da z njimi tožnik ne varuje svojih pravnih interesov, med temi ugovor, da ni zagotovljena predpisana velikost funkcionalnega zemljišča in ni zagotovljeno predpisano razmerje 2/3 prostega oziroma nepozidanega zemljišča proti 1/3 pozidanega zemljišča.

10Ugovarja kršitev 12. člena Odloka o ZN in pri tem poudarja, da v primeru, če že za obstoječe objekte ni zagotovljena možnost servisiranja oziroma vzdrževanja z lastnega funkcionalnega zemljišča to ne more veljati tudi za dozidavo in nadzidavo, saj mora pri novih gradbenih posegih investitor zagotovi možnost servisiranja oziroma vzdrževanja iz lastnega funkcionalnega zemljišča, pri čemer je tožnik s strokovno pomočjo geodeta celo ugotovil, da obstoječi objekt za širino žleba sega čez mejo na nepremičnino tožnika in da obstoječi objekt ni odmaknjen tako, kot je razvidno iz gradbene dokumentacije, zato je projekt zavajajoč, saj najbolj izpostavljene točke ne ustrezajo dejanskemu stanju. V nadaljevanju očita, da je zmoten zaključek upravnega organa, da je dopustna ureditev dveh stanovanj za investitorja. V objektu ne obstaja, niti ni predvidena odvetniška pisarna, zato je ureditev dveh stanovanj za investitorja v direktnem nasprotju z določili Odloka o ZN, ki je stanovanje v zgornji etaži namenil dejavnosti v pritličju. Ugovarja, da se obstoječi stanovanjski objekti lahko preoblikujejo znotraj v Odloku o ZN določene pozidljivosti, predvideni v 11. poglavju Zazidalnega načrta. Ugovarja da ni zagotovljeno predpisano razmerje pozidljivosti, v zadevi pa tudi ni jasno, kako bo investitor zagotovil 9 parkirnih mest. Ker obavnavani objekt ni proizvodna hala, ločna streha ni dopustna, zato bi upravni organ moral zavrniti zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Upravni organ pa je zanemaril določbo drugega odstavka 51. člena Odloka o ZN, ki določa, da se z uporabo toleranc ne sme poslabšati vpliv objektov na sosednja zemljišča. Osenčenost pri obstoječi štirikapni strehi je očitno in logično bistveno manjša, kot bo pri 1,5 m višji ločni strehi, katere vrh poteka vzporedno z obstoječim objektom tožnika, kar bi se dokazalo s predlaganim ogledom, ki ga upravni organ kljub predlogu ni opravil, zato je dejansko stanje glede posega v prostor in vplivov na okolje ostalo nepopolno ugotovljeno.

11Prizadeti stranki v odgovoru na tožbo prerekata tožbene navedbe tožeče stranke, podrobneje razčlenujeta, zakaj je pritožbeni organ vse pritožbene razloge, za katere slednja ni izkazala pravnega interesa utemeljeno zavrnil. Tožnik praktično ponavlja vse svoje pritožbene navedbe, na katere je bilo že izčrpno odgovorjeno. Kljub temu v nadaljevanju prizadeti stranki ponovno razčlenjujeta, zakaj je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in sodišču predlagata, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in jima povrne stroške postopka.

12Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

13Tožba ni utemeljena.

14V zadevi ni sporno, da se po družbenem planu obravnavani poseg nadzidave in dozidave poslovnega objekta ..., na parc. št. 2579 k.o. ..., nahaja na območju stavbnih zemljišč ureditvenega območja mesta Izola z oznako I 5/5, z osnovno namensko rabo poselitvena območja-proizvodna dejavnost, ki se ureja z Odlokom o ZN. Območje je namenjeno proizvodnim in uslužnostnim dejavnostim ter poslovnim in trgovskim dejavnostim ob dopolnitvi stanovanjskega fonda (5. člen Odloka o ZN). Lokacija se uvršča v območje V-poslovno obrtno območje ob ... cesti (zajema pas obstoječih in predvidenih objektov ob ... cesti), kjer je predvidena zgostitev gradnje in možnost sprememb namembnosti objektov ter povezava notranje ceste (6. člen Odloka o ZN). Za celotno območje zazidalnega načrta so med drugim predvidena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, dozidave in nadzidave, spremembe namembnosti obstoječih objektov ter saniranje stanja pri dejavnostih s škodljivimi vplivi na okolje (7. člen Odloka o ZN). Za območje obravnavane lokacije veljajo določbe 1. točke 12. člena Odloka o ZN, v katerem je določeno, da so vsi obstoječi objekti na tem delu namenjeni drobni proizvodnji, storitveni obrti, poslovnim dejavnostim in stanovanjem (praviloma eno stanovanje za lastnika oziroma nosilca dejavnosti v posameznem objektu). Za te objekte je predvidena možnost adaptacij, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav ter sprememb namembnosti, ter tudi možnost združevanja v nize znotraj maksimalne gradbene linije oziroma preoblikovanja objektov. V zadevi ni sporno, da se na za tožnika spornem JZ delu, to je napram parc. št. 2580 k.o. ..., ki je last tožnika površinski gabariti in oddaljenost obstoječega objekta od parcelne meje zaradi nadzidave, ne bo spreminjala.

15Tudi po presoji sodišča je upravni organ prve stopnje sledil napotilom odločbe drugostopnega organa z dne 12. 1. 2010 in sodbi tega sodišča U 697/2008-14 z dne 17. 12. 2009 in v ponovnem postopku z dopolnitvijo dejanskega stanja, odpravil predhodno ugotovljene pomanjkljivosti. Za tožnika je sporen odmik predvidenega objekta od parc. št. 2580 k.o. ..., ki se, kakor je bilo že navedeno z izpodbijano odločbo ne spreminja. V zadevi ni sporno, da Odlok o ZN glede obstoječih objektov določb, ki bi določale minimalni dopustni odmik takega objekta od sosednjega zemljišča, izražen v metrih ne določa. Določba prvega odstavka 12. člena Odloka o ZN, kakor je že ugotovilo sodišče z že citirano sodbo, dopušča nadzidave in dozidave obstoječih objektov, pri čemer določenih posebnih zahtev za izvajanja del iz lastnega funkcionalnega zemljišča, kot pogoja pri dozidavah ne širi tudi na nadzidave in je v primeru nadzidav investitor dolžan uporabiti tak način gradnje s katerim ne bo posegal v nepremičnine tretjih oseb. Da je takšna izvedba v danem primeru mogoča, izhaja iz predvidenih rešitev dopolnjenega PGD ter v postopku pridobljenega elaborata-varnostnega načrta. Iz navedenega razloga posledično tudi ni predpisano, kakor zmotno meni tožnik soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, zato je neutemeljen ugovor, ki se nanaša na soglašanje tožnika k predvideni gradnji.

16Ugovor tožnika, da v naravi del obstoječega objekta sega na njegovo zemljišče ni utemeljen. Kot izhaja iz načrtovanih rešitev PGD, se posegov izven zemljišča gradnje ne predvideva. Tožeča stranka pa niti v upravnem postopku, niti s tožbo ne ugovarja, da meja med spornima parcelama ne bi bila urejena. Iz geodetskega načrta, ki je kot eleborat sestavni del PGD pa to tudi ne izhaja. Kakor je bilo tožniku že pojasnjeno se gradbeno dovoljenje izdaja za objekt, ki je predmet projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora biti zahtevi za njegovo izdajo priložen. Upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni dolžan presojati predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej načrtovanih strokovnih rešitev, ki so jih izdelale za to pooblaščene osebe. Do presoje rešitev zato lahko pride šele, če stranka, ki jim nasprotuje za to predloži dokaze, kot je to določeno v 65. členu ZGO-1. Tožnik pa niti v postopku pred organom prve stopnje niti v pritožbi ni ponudil drugačnih oziroma nasprotnih dokazov, zaradi česar ugovorov v tej smeri ni mogoče preizkusiti. Iz predloženega PGD z dopolnitvami nedvomno izhaja, da se s predvideno gradnjo ne bo posegalo na nepremičnine last tožnika. Iz dopolnitve projektne dokumentacije (Elaborat-varnostni načrt), ki ga je izdelal ... d.o.o. iz aprila 2015 izhaja, da bo uporabljen tak način gradnje, s katerim ne bo poseženo v sosednje nepremičnine. Glede na to, da je gradnja mogoča, pa je mogoče tudi servisiranje in vzdrževanje objekta z lastnega funkcionalnega zemljišča.

17Neutemeljen je ugovor tožnika, ki se nanaša na predvideno ločno obliko strehe. Po 50. členu Odloka o ZN je obstoječim objektom v obravnavanem območju možno povečati etažnost iz P+1 še za mansardo, s čemer se višina venca lahko dvigne za 1,5 m. V obravnavanem primeru se s predlagano nadzidavo, skladno z navedeno določbo, višina venca dvigne za 1,5 m in poveča etažnost iz P+1 za mansardo, nad katero je predvidena ločno oblikovana streha. V 13. členu Odloka o ZN so glede na konkretno poselitveno območje dopustne različne oblike strešnih konstrukcij, to je ravne, dvokapne in strešne konstrukcije v obliki loka. Sodišče se pridružuje mnenju tožene stranke, da navedeno pomeni, da je ločna oblika strešne konstrukcije dopustna, saj Odlok o ZN ne določa v metrih razpona nad katerim bi bila ločna oblika strešne konstrukcije dopustna. Zatrjevanja tožnika, da naj bi z ločno obliko strehe bil prizadet v svoji pravni koristi zaradi povečanja osenčenosti pa tožnik ne izkazuje. Tožnik tudi ne utemelji, na kakšen način naj bi bilo poseženo v njegov pravni položaj etažnega lastnika objekta na sosednjem zemljišču z ugovori, s katerimi očita, da v obravnavani zadevi ni zagotovljena predpisana velikost funkcionalnega zemljišča in ni zagotovljeno predpisano razmerje pozidanosti in glede namembnosti, objekta in dozidave na delu zemljišča gradnje, ki se razteza proti parc. št. 2578 k.o. ... in se nahaja na nasprotni strani parcele predvidene gradnje. Kakor je bilo tožniku že pojasnjeno se s tovrstnimi ugovori ne varuje njen pravni interes, pač pa kvečjemu javni interes in interes lastnika parc.št. 2578 k.o. ..., ki ga tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v zadevi ne more uspešno varovati.

18V zvezi z ugovorom tožnika, ki se nanaša na etažnost določeno v petem odstavku 47. člena Odloka o ZN sodišče dodaja, da je bilo tožniku že pojasnjeno, da se višinski gabariti opredeljeni v navedenem odstavku 47. člena Odloka o ZN nanašajo na etažnost individualnih objektov, ki je (K+P+1), kar pa ne velja za predvideno gradnjo, za katero je v drugem odstavku 50. člena Odloka o ZN predvidena povečava iz P+1 še na mansardo, pri čemer se višina venca lahko dvigne za 1,5 m.

19Neutemeljen je tudi ugovor glede kršitev pravil postopka. Upravni organ je v skladu z drugim odstavkom 51. člena Odloka o ZN upošteval razčlenitev splošnih zahtev glede vplivov na sosednja zemljišča in objekte in v samem projektu. Tožnik pa ni predložil nobenega dokaza ali študije, ki bi potrjevale njegove navedbe o negativnih vplivih na njegov objekt, saj v upravnem postopku ni predložil dokazov, ki bi jih sicer moral glede na določbo prvega odstavka 65. člena ZGO. Glede na navedeno je tudi neutemeljen ugovor tožnika v zvezi s predlaganim ogledom na kraju samem, s katerim naj bi se ugotovilo nedovoljeno povečanje osenčenja objekta tožnika zaradi predvidene gradnje.

20V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in jih v izogib ponavljanju v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ponovno ne navaja.

21Sodišče je glede na navedeno tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

22Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. čelna ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 191/2015 se glede vprašanja povrnitve stroškov, ki jih ima prizadeta stranka iz 19. člena ZUS-1 zaradi sodelovanja v postopku, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ureja povračilo stroškov stranskemu intervenientu. Po prvem odstavku 154. členu ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Sodišče je pri odmeri stroškov prizadeti stranki izhajalo iz 155. člena ZPP, ki določa, da sodišče pri odločanju o tem, katere stroške naj se povrne stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek in to po skrbni presoji vseh okoliščin ob upoštevanju ZOdvt. Sodišče ugotavlja, da sta prizadeti stranki podali odgovor na tožbo v katerem pa povzemata le dosedanje ugovore in navedbe v upravnem postopku, zato po mnenju sodišča, njuni stroški ne predstavljajo potrebnih stroškov za postopek in je zato zahtevek prizadetih strank za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.