VSM Sklep III Cp 624/2022

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške postopka s pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zvišalo preživnino za mld. A. na znesek 350,00 EUR mesečno (I. točka izreka), v preostalem delu je predlog predlagatelja po predlogu (v nadaljevanju predlagatelj) in nasprotnega udeleženca po nasprotnem predlogu (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) zavrnilo (II. točka izreka).

2Zoper izpodbijani sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

Sodišču prve stopnje očita, da ni izdalo posebnega sklepa o združitvi zadev II N 390/2022 in II N 501/2022. Iz zapisnika naroka z dne 26.5.2022 izhaja, da je sodišče prve stopnje potem, ko je navedlo, da je zadeva zrela za razsojo, združilo oba postopka, vendar po oceni pritožbe v napačnem vrstnem redu in brez ustreznega sklepa. Glede na vrstni red pa izhaja, da niso bili v dokazni sklep vključeni dokazi, podani v zadevi II N 501/2022. To pa poraja dvom v poštenost sojenja. V zvezi s tem pritožba uveljavlja kršitev 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

Nadalje izpostavlja, da o zadevi ni odločalo krajevno pristojno sodišče v Ljubljani, temveč so bili spisi predodeljeni Okrožnemu sodišču v Mariboru brez pojasnila strankam. Iz tega razloga uveljavlja kršitev 1. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter drugega odstavka 23. člena Ustave RS. Ta pritožben očitek pa je povezan z očitkom, da je v zadevi odločala sodnica, ki je bila pred tem zaposlena na Višjem sodišču v Mariboru, ki bo v zadevi odločalo na pritožbeni stopnji.¹

Opozarja, da je sodišče prve stopnje dopustilo ključna dokaza A27 in A28 na naroku, brez možnosti seznanitve nasprotnega udeleženca z njima in brez izrecnega poziva, da se o njiju lahko izjasni. Če eden od staršev ni seznanjen s pridobitnim stanjem drugega starša, se mu onemogoča ustrezno varovanje njegovih pravic. Sodišče prve stopnje naroka ne bi smelo razpisati, dokler ne bi dobilo vseh dokazil, ki bi jih nato pred narokom posredovalo vsakemu od udeležencev na ustrezen način. Glede na to, da sta bila udeleženca laika, bi jima moralo sodišče nuditi pomoč kot prava neveščima strankama in izvajati materialno procesno vodstvo.

Nadalje pritožba izpostavlja, da višje cene, podražitve oz. zvišanje življenjskih stroškov samo po sebi ne predstavlja okoliščin za sodni poseg v pravnomočno določeno preživnino. Predpogoj za to je porušeno ravnovesje med zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Določitve visokega zneska preživnine sodišče prve stopnje ni z ničemer obrazložilo, razen s pojmoma primerljivo in izkustveno, ki sta povsem nedoločna pojma. Pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo samo dokaze predlagateljice in ne nasprotnega udeleženca in se do njegovih navedb sploh ni opredelilo. Ob tem opozarja, da je predlagateljica nazadnje zviševala preživnino v letu 2018, od takrat pa vse do vložitve predmetnega predloga ni prišlo od takih sprememb, ki bi narekovale tako visoko preživnino.

Pritožba graja tudi stroške mld. otroka po posameznih postavkah. Za prehrano porabi otrok 118,00 EUR mesečno, kar sodišče prve stopnje šteje za primerno, ker je deček športno aktiven in hitre rasti. Po oceni pritožbe je znesek pretiran, ker ima otrok vse obroke v šoli, v posledici česar je primeren znesek 80,00 EUR. V zvezi z oblačili pritožba izpostavlja, da glede na to, da predlagateljica kupuje le-ta v trgovini z nizko cenovnimi oblačili in upoštevaje, da obleka in obutev vzdržita dlje časa, je znesek 900,00 EUR letno za nakup oblačil pretiran. Pretiran je tudi znesek stroškov za šolo v višini 110,00 EUR. Nasprotni udeleženec je predložil kartico računov osnovne šole, iz katere izhaja, da so zahtevani stroški s strani predlagateljice pretirani, vendar se do tega dokaza sodišče prve stopnje ni opredelilo. Opozarja, da stroškov varstva in zajtrka v šoli v bodoče ne bo več, saj bo mld. A. vedno starejši in tega več ne bo potreboval. V zvezi s stroški bivanja meni, da bi se morali le-ti deliti med pet oseb, saj v hiši, kjer stanuje mld. predlagatelj, stanuje tudi sestra matere predlagatelja. Nadalje opozarja, da je strošek letnega dopusta v celoti neizkazan, saj mld. predlagatelj v času počitnic biva z mamo brezplačno v B. v lastni nepremičnini.

Pritožba izpostavlja še nepravično porazdelitev preživninske obveznosti med materjo in očetom mld. otroka, pri čemer je sodišče prve stopnje dalo premalo težo dejstvu, da nasprotni udeleženec še vedno živi v najemniškem stanovanju, mati mld. A. pa bo po smrti svojih staršev postala solastnica družinske hiše. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo navedb nasprotnega udeleženca v zvezi z nihanjem njegovega mesečnega prihodka (stimulacije) in dejstva, da dela v avtomobilski industriji, ki je zaradi ukrajinske krize na udaru. Iz dokazil o višini plače matere predlagatelja pa ni bilo razvidno, kdo je njen delodajalec, zato bi se sodišču prve stopnje moral postaviti dvom v verodostojnost teh dokazil. Prav tako ni predložila sodišču izpisov iz prometa, kar kaže na neenako obravnavanje strank v postopku.

Nazadnje še pritožba izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo otroškega dodatka pri določitvi preživnine sklicujoč se na judikat II Ips 186/2014.

Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu nasprotnega udeleženca, podredno pa predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje. Priglaša stroške.

3Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in se zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša.

4Pritožba ni utemeljena.

5Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbah sklicuje nasprotni udeleženec in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve.

6Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je v pritožbi podani predlog nasprotnega udeleženca (očeta mld. otroka A.) za prenos pristojnosti zadeve na drugo stvarno pristojno višje sodišče, Vrhovno sodišče RS s sklepom I R 156/2022 z dne 16.11.2022 zavrnilo. Zato je sodišče druge stopnje presojalo pritožbo nasprotnega udeleženca v preostalem delu in se je glede na obsežne pritožbene očitke ukvarjalo samo z bistvenimi.

7V zvezi s pritožbeno grajo, da sodišče prve stopnje ni izdalo posebnega sklepa o združitvi zadev II N 390/2022 in II N 501/2022 oziroma, da je združilo oba postopka v enega v napačnem vrstnem redu in brez ustreznega sklepa, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obe zadevi združilo na naroku, preden je dalo zapisnik v podpis udeležencema. Udeleženca sta se očitno s takim postopanjem sodišča strinjala, saj nobeden od njiju ni imel pripomb in sta oba zapisnik tudi podpisala. Glede na to se sodišču druge stopnje ne poraja dvom v poštenost sojenja in po njegovi oceni niso podane uveljavljene kršitev določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

8Nadalje je neutemeljen tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje povzelo v dokazni sklep le dokaze, podane s strani predlagatelja, in ne pa tudi tistih, predlaganih s strani nasprotnega udeleženca. Kot izhaja iz dokaznega sklepa, sprejetega na naroku dne 26.5.2022, je sodišče vanj povzelo tako dokaze predlagatelja kot nasprotnega udeleženca. Pritožba pa ne pove, kateri dokazi niso bili povzeti v dokazni sklep, zato pritožbeni preizkus pritožbe v tem delu ni mogoč.

9V zvezi s pritožbeno grajo, da je sodišče prve stopnje dopustilo ključna dokaza A27 in A28 na naroku, brez možnosti seznanitve nasprotnega udeleženca z njimi in brez izrecnega poziva, da se o njiju lahko izjasni, sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta bila oba dokaza izročena nasprotnemu udeležencu na naroku, po prejemu katerih je nasprotni udeleženec grajal višino preživnine in zahteval znižanje le-te. Dokazilo A27 predstavlja plačilne liste matere predlagatelja, dokazilo A28 pa izpisek iz stanja na TRR in varčevalnem računu predlagatelja in matere predlagatelje. Dokaz o prihodkih obeh staršev otroka, za katerega se določa preživnina, sta poleg opredelitve njegovih potreb, odločilna za porazdelitev preživninskega bremena med oba starša. Nasprotni udeleženec je dobil dokazilo o prihodkih matere predlagatelja in se je imel tako na samem naroku možnost seznaniti z vsebino dokazila. Da bi potreboval več časa za samo vsebino listine, pa nasprotni udeleženec na naroku ni navajal, niti ne navaja sedaj v pritožbi. Prav tako na naroku ni izrazil dvoma v verodostojnost dokazil o plačah matere predlagatelja, kar sedaj očita sodišču prve stopnje v pritožbi. Tudi sodišče prve stopnje ni dvomilo v verodostojnost predloženih plačilnih list matere, ki so bile skladne z njenimi trditvami.

10Materialnopravna podlaga za preživninsko obveznost staršev v razmerju do mladoletnih otrok je v 183. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), za določitev preživnine pa v 189. členu DZ. Preživnina se določi glede na potrebe preživninskega upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezancev, pri čemer mora biti dosojena preživnina v ravnovesju med navedenimi pravno odločilnimi dejavniki. Izhodišče za odmero preživnine je otrokova korist, saj mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (prvi odstavek 190 člena DZ). Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (drugi odstavek 190 člena DZ).

11Nadalje pritožba izpostavlja, da ni pogojev za odločanje o spremembi višine preživnine, ker ni prišlo do porušenja ravnovesja med zmožnostmi obeh staršev in potrebami mld. otroka. Skladno s 197. členom DZ se prej določena preživnina spremeni le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. To pomeni, da morajo za višino preživnine bistvena dejstva in okoliščine nastopiti kasneje, po nastanku izvršilnega naslova, s katerim je določena prvotna preživnina. V obravnavanem primeru so nastale spremenjene okoliščine tako v prejemkih obeh staršev otroka, ki so se povišali, kot tudi v potrebah otroka, ki sedaj ne obiskuje več vrtca, temveč osnovno šolo, v popoldanskem času pa trenira nogomet in obiskuje ure akustične kitare. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo spremenjene okoliščine (tč. 7 in 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa), v posledici česar je imelo podlago za odločanje o spremembi višine preživnine. Da je do spremenjenih okoliščin prišlo, se je strinjal tudi nasprotni udeleženec, ki je sicer podal predlog za znižanja preživnine. Naloga sodišča prve stopnje glede na ugotovljene spremenjene okoliščine je bila, da ugotovi, ali je v tej posledici podana podlaga za zvišanje oziroma znižanje preživnine.

12Sodišče prve stopnje je upoštevalo tako trditve mld. predlagatelja kot nasprotnega udeleženca in vse dokaze, ki sta jih oba predložila, kar je tudi pravilno povzelo v dokazni sklep. Potrebe mld. predlagatelja je ugotavljalo po naslednjih postavkah:

- Strošek za hrano 118,00 EUR mesečno je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi predloženih računov matere predlagatelja in na podlagi izkustvenega sklepanja o potrebni količini hrane za 9 letnika, ki je športno aktivne (trenira nogomet). Nasprotni udeleženec je v svojem predlogu predlagal za hrano znesek v višini 80,00 EUR, ki pa ga ni podkrepil z nobenimi trditvami in ne dokazi.

- Strošek za oblačila in obutev je sodišče prve stopnje na mesečni ravni ocenilo na 900,00 EUR, oziroma 75,00 EUR na mesec, nasprotni udeleženec pa je predlagal 400,00 EUR letno, pri čemer pa teh stroškov ni specificiral, kot so bili specificirani po količini oblačil in obutve v pripravljalni vlogi predlagatelja z dne 25.4.2022 (l. št. 47, 48). V zvezi s pritožbeno grajo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da mati predlagatelja kupuje oblačila in obutev v trgovini z nizko cenovnimi oblačili, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo glede na podane trditve v vlogah predlagatelja o cenah oblačil, da kupuje mati predlagatelja oblačila v primernem cenovnem razredu in na podlagi tega ocenilo stroške za obleko in obutev na 75,00 EUR mesečno. Glede na pritožben očitek, da obleka in obutev vzdržita dlje časa, zaradi česar je strošek za nakup oblačil po mnenju pritožbe pretiran, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v teh letih še otroci precej hitro rastejo in potrebujejo praktično vsako leto nova oblačila, tako da je tudi iz tega razloga ocenjen stroške za oblačila in obutev na letni ravni primeren.

- Stroškom kozmetike in frizerja v znesku 10,00 EUR mesečno nasprotni udeleženec ni nasprotoval.

- Strošek šolanja mld. predlagatelja je sodišče prve stopnje ocenilo na 110,00 EUR na mesec, kar je po mnenju pritožbe previsoko. V dokazne namene je predložil kartico učenca. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo okvirne stroške mesečne prehrane v šoli, ki izhajajo tako iz predložene kartice, kot tudi iz dokazil, ki jih je predložila mati predlagatelja. Iz navedene kartice izhaja le plačilo šolske prehrane, ne pa tudi vseh dejavnosti, ki se jih otroci v času pouka udeležujejo in so plačljive in ki se v preteklem letu (2021), na katerega se kartica nanaša, niso izvajale v normalnem obsegu zaradi covid-19 ukrepov, kar je bilo pojasnjeno v vlogah predlagatelja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje res prisodilo nekoliko višje stroške iz naslova šolanja, a še vedno v zgornji meji za to starost otroka, upoštevaje da se bodo le-ti z leti zvišali predvsem na račun večjega števila delovnih zvezkov in zvezkov, zato strošek šolanja v znesku 110,00 EUR na mesec sodišče druge stopnje ocenjuje kot primeren in je v tem delu pritožba neutemeljena. Pritožbena graja, da v roku enega leta mld. A. ne bo več obiskoval zajtrka v šoli, v posledici česar se bo za 14,30 EUR znižal strošek šolske prehrane, prav tako ni utemeljena glede na to, da mora otrok jesti zajtrk in v kolikor ga ne bo jedel v šoli, ga bo jedel doma, tako da se bo strošek zajtrka čez eno leto samo prenesel iz postavke stroškov za šolsko prehrano v postavko stroškov za prehrano doma.

- Primeren je tudi strošek bivanja, ki odpade na mld. predlagatelja in sicer v višini 80,00 EUR mesečno. Kot izhaja iz dokazil je stroške kurjave na letni ravni 600,00 EUR, sami stroški bivanja pa so bili določeni že v prejšnjem postopku na 80,00 EUR mesečno. Mld. predlagatelj stanuje v hiši starih staršev in se porazdelijo stroški še med stare starše in mater predlagatelja. Ocena stroškov na 80,00 EUR na mesec je tudi po oceni sodišča druge stopnje primerna, nasprotni udeleženec pa ni z ničemer izkazal, da v hiši mld. predlagatelja živijo več kot štiri osebe. Tudi sicer so takšni stroški povsem povprečni stroški, ki odpadejo na enega družinskega člana v stanovanjski hiši s štirimi člani.

- Pritožba ne graja stroškov nogometa in prevozov na treninge v mesečnem znesku 54,16 EUR, za kitaro 60,00 EUR mesečno ter nakup ostale športne opreme v višini 150,00 EUR na letni ravni. Prav tako konkretizirano ne graja stroškov za udeležbo na rojstno dnevnih zabavah in stroškov rojstno dnevne zabave mld. predlagatelja, kar sodišče prve stopnje ocenjuje na 21,66 EUR mesečno, kot tudi mesečni strošek za igrače, izlete in smučanje pozimi v znesku 30,00 EUR ter stroške smučarskega tečaja v višini 15,00 EUR mesečno. Obisk smučarskega tečaja je mati predlagatelja izkazala s predložitvijo potrdila o udeležbi, strošek v znesku 180,00 EUR za smučarski tečaj pa je primeren in v skladu s cenami smučarskih tečajev.

- Pritožba graja priznanje stroška za letni dopust v višini 300,00 EUR oz. 25,00 EUR mesečno, saj je le-ta v celoti neizkazan, mati predlagatelja pa v svojih vlogah izrecno priznava, da v času poletnih počitnic biva s predlagateljem brezplačno v B. v lastni nepremičnini. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem pojasnjuje, da je tudi bivanje v lastni nepremičnini povezano z določenimi stroški, ki za letni dopust v višini 300,00 EUR, niso pretirani.

- Sodišče prve stopnje je priznalo tudi strošek počitniškega varstva, ki ga mati ne more zagotoviti brezplačno in sicer za 35 dni počitnic, kar znese 300,00 EUR oz. 25,00 EUR mesečno. Pri tem je upoštevalo, da nasprotni udeleženec stikov z mld. predlagateljem nima, kar izhaja iz predloženega izvedenskega mnenja.

- Kot priznan in pritožbeno neprerekan strošek je sodišče prve stopnje priznalo nezgodno zavarovanje v znesku 2,79 EUR mesečno.

Tako znašajo stroški mld. predlagatelja 626,61 EUR mesečno.

13V zvezi s pritožbeno grajo glede neupoštevanja otroškega dodatka pri določitvi preživninske obveznosti in opiranja sodišča prve stopnje na odločbo VSRS II Ips 186/2014, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je v novejši sodni praksi sprejeto enotno stališče, da se znesek otroškega dodatka ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka - gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, pa tudi načina njegovega izračuna - pri izračunu otroškega dodatka se kot prejemek otroka v skladu z 4. točko prvega odstavka 12. člena Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteva tudi odmerjena preživnina; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka.²

14Sodišče prve stopnje tako pravilno ni upoštevalo pri določitvi preživninske obveznosti otroškega dodatka, ki ga prejema mati predlagatelja v znesku 23,38 EUR mesečno.

15V zvezi s pritožbeno grajo glede porazdelitve preživninskega bremena med oba starša mld. predlagatelja, ki po izračunu pritožbe znaša 56% za nasprotnega udeleženca in 44% za mati predlagatelja, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je pri določanju višine preživnine potrebno uporabiti vrednostni in ne matematični pristop. Številčno vrednotenje je okvirno, pri določanju pa so predvsem pomembne preživninske zmožnosti (materialne in pridobitne) enega in drugega starša. To pomeni, da sodišču ni treba z matematično natančnostjo pojasnjevati deleža, ki ga nosi eden oziroma drug starš, temveč zadostuje ustrezna argumentacija. Velja namreč, da se določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri kateremu otrok ne živi. Pri razporeditvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen. Iz ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da so prihodki obeh primerljivi, da nihče od njiju nima lastnega stanovanja. Res je, da živi nasprotni udeleženec v najemniškem stanovanju, a ne več sam, temveč s partnerko in njeno hčerko, da partnerka ne bi bila pridobitno zmožna, pa ni navajal. Prav tako nasprotni udeleženec z mld. predlagateljem nima nobenih stikov (saj jih je sam prekinil), tako da je vsa vzgoja in skrb na materi predlagatelja. Že iz tega razloga mora biti njegovo breme preživninske obveznosti v denarju večje. Po oceni sodišča druge stopnje je porazdelitev preživninskega bremena, da nosi nasprotni udeleženec stroške v mesečnem znesku 350,00 EUR, toženka pa v znesku 276,61 EUR primerno.

16Z vsem povedanim je sodišče druge stopnje odgovorilo na pritožbene navedbe odločilnega pomena in se opredelilo do nosilnih in argumentiranih pritožbenih graj nasprotnega udeleženca (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)

17Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZPP).

18Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ O čemer je bilo že odločeno na VSRS s sklepom I R 156/2022 z dne 16.11.2022.
² VSL Sodba IV Cp 1690/2019 z dne 10.10.2019.