UPRS Sodba in sklep I U 825/2022-12

I. Tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 918/2022 z dne 11. 5. 2022 se zavrže.

II. Tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1132/2022 z dne 12. 5. 25. 2022 se zavrne.

K I. točki izreka

1Z izpodbijano odločbo št. Bpp 918/2022 z dne 11. 5. 2022 je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil prošnjo A. A. z dne 23. 3. 2022 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I Kpd 5600/2022, in sicer iz razloga, ker v kazenskem postopku, v zvezi s katerim je prosila za BPP, ni stranka (ne tožeča stranka, ne tožena stranka ali stranski intervenient), pač pa le skrbnica oškodovanca, zaradi česar ni upravičena do BPP. V navedenem kazenskem postopku nastopa tožnik (B. B.) v svojstvu oškodovanca kot tožilca, A. A. pa ni stranka, pač je skrbnica oškodovanca. Organ je zaključil, da glede na to ni podlage za dodelitev BPP, kot jo zahteva prosilka A. A. ter je njeno prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2Tožnik v tožbi zatrjuje, da se z izpodbijano odločbo kršijo njegove človekove pravice, saj je splošno znano, da je tožnik zaradi sistematičnega kratenja ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave v sodnih postopkih izgubil vse premoženje, zdravje in družino, uspešno obrt ter delovno in opravilno sposobnost. Navaja, da toženka noče upoštevati splošno znanih dejstev in okoliščin ter mu ne prizna izjemne BPP po 22. členu ZBPP, do katere je po njegovem mnenju upravičen. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek.

3Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4Tožba ni dovoljena.

5V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). To pomeni, da lahko v upravnem sporu tožnik uveljavlja le svojo (subjektivno) pravico ali pravno korist, ne pa pravice ali pravne koristi koga drugega oziroma splošne koristi.¹ Izkazovati mora torej pravovarstveno potrebo.² Če tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, jo sodišče s sklepom zavrže (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6Tožnik pa s tožbo izpodbija odločbo, izdano A. A., s katero je organ za BPP zavrnil njeno prošnjo kot prosilke za BPP. To pa pomeni, da tožnik v tožbi ne varuje lastnega pravnega položaja, pač pa pravice drugega. Ne zahteva torej pravnega varstva, kakršnega mu zagotavlja upravni spor oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe. To pa sodišču narekuje zavrženje tožbe (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

7Z odločbo št. Bpp 1132/2022 z dne 12. 5. 2022 pa je organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil tožnikovo prošnjo z dne 28. 2. 2022 (pravilno: 28. 4. 2022, op. sodišča) za dodelitev BPP za vložitev obtožnega predloga v zvezi s sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Kt/15158/2021/BL z dne 1. 4. 2022. Organ za BPP je v postopku ugotovil, da tožnik glede na svoj materialni položaj (13. člen ZBPP) ni upravičen do BPP. Povprečni mesečni dohodek tožnika v relevantnem obdobju znaša namreč 1.058,90 EUR, s tem pa presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in glede na datum vložitve prošnje znaša 843,78 EUR. Na poziv organa, naj se tožnik izjavi o navedeni ugotovitvi ter seznanitvi s tem, da lahko uveljavlja okoliščine iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP in da je treba pogoje za izjemno BPP po drugem odstavku 22. člena ZBPP izkazati, je tožnik odgovoril, da si prizadeva za dodelitev nujne ali izjemne BPP. Organ je zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP po šesti alineji 22. člena ZBPP, ker mu je bila poslovna sposobnost omejena zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, in tudi ne izkazuje pogojev za dodelitev izjemne BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, pa tudi ne po kateri od drugih točk drugega odstavka 22. člena ZBPP. Ker ni upravičen do redne BPP, pa ni upravičen niti do nujne BPP oziroma bi mu moral v primeru dodelitve te oblike BPP nato organ (glede na tožnikov materialni položaj) izdati odločbo o neupravičeno dodeljeni BPP.

8Tožnik v tožbi v bistvenem zatrjuje, da se z izpodbijano odločbo krši njegove človekove pravice, saj je splošno znano, da je tožnik zaradi sistematičnega kratenja ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave v sodnih postopkih pravdno nesposoben, bolan in brez prihodkov po nezakonitih sodbah izgubil vse premoženje, zdravje in družino, uspešno obrt ter delovno in opravilno sposobnost. Iz sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1545/2000 z dne 9. 3. 2005 je toženki in naslovnemu sodišču znano, da je bil tožnik zaradi nezakonitih sodb invalidsko upokojen. Iz postopka odvzema opravilne sposobnosti pa je toženki in naslovnemu sodišču znano, da je tožnik že od leta 1994 procesno in pravdno nesposoben, zato mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, z namenom, da se mu zagotovi v sodnih in upravnih postopkih po pravnem strokovnjaku enako varstvo pravic in pravnih interesov. Glede na to, da toženka tožniku noče upoštevati splošno znanih in dokazanih okoliščin iz šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP in izpolnjevanja finančnega cenzusa za izjemno BPP, tožnik sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši skrbnico tožnika, psihiatra C. C., sodnici D. D. in E. E. ter tožnika in nato tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zadevo pa vrne v ponovno odločanju drugemu organu. V dokazne namene se sklicuje na odgovor skrbnice v postopku Bpp 3240/2021 z dne 23. 1. 2022 ter sodišču predlaga, naj upošteva četrti odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku.

9Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

10Tožba ni utemeljena.

11V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožniku prošnje za BPP za vložitev obtožnega predloga v zvezi s sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Kt/15158/2021/BL z dne 1. 4. 2022. Organ za BPP je presodil, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne izpolnjuje pogojev za dodelitev redne BPP; ker gre za enak cenzus, posledično tudi ne izpolnjuje pogojev za nujno BPP, prav tako pa ni izkazal okoliščin za dodelitev izjemne BPP.

12Na tožbene navedbe, da se tožnik ne strinja s postopanjem organa za BPP, ki noče upoštevati splošno znanih in dokazanih okoliščin iz šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP za izjemno BPP, sodišče odgovarja:

13Izjemna BPP je urejena v 22. členu ZBPP; ta določa, da se lahko BPP dodeli tudi, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če njegov lastni dohodek oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Tožnik je uveljavljal priznanje na podlagi šeste oziroma sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP.

14Po šesti alineji se izjemna BPP, ob izpolnjenih vseh prej navedenih pogojih, dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Organ pa je zaključil, in sodišče se z njim strinja, da gre pri tožniku prav za take okoliščine, ki ga od upravičenosti do izjemne BPP izključujejo, tj. za odvzem poslovne sposobnosti zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, kar potrjuje pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012; zato razloga za omejitev poslovne sposobnosti ni bilo mogoče dokazovati drugače s pričami pred organom za BPP, niti ga ni mogoče dokazovati v sodnem postopku. Glede na to sodišče ne sprejema tožnikovih nasprotnih navedb, da je bil namreč razlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, da se mu zagotovi kvalificirano pravno zastopanje v upravnih in sodnih postopkih.

15Po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP pa se izjemna BPP lahko dodeli tudi v drugih primerih, iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti. To pomeni, da bi tožnik moral konkretno zatrjevati in z dokazi dokazati (najprej) stanje svoje materialne ogroženosti in nato še, da na to, da se je znašel v takem položaju, ni mogel vplivati. Ker tožnik tako ni ravnal, mu je organ poslal poziv, v katerem ga je natančno poučil, kako ter v čem mora dopolniti prošnjo. Vendar pa tožnik pozivu ni sledil, navedel je, da je poziv nepotreben in se nekonkretizirano skliceval na to, da so vsi potrebni podatki organu znani iz drugih postopkov, medtem ko naj bi bila dejstva za izkazovanje pogoja po sedmi alineji 22. člena ZBPP splošno znana. Upoštevaje navedeno se sodišče s presojo organa, da tožnik ni izkazal okoliščin, ki bi dajale podlago za priznanje izjemne BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, strinja. Ob tem ko tožnik tudi v tožbi vztraja, da je splošno znano, „da je zaradi sistematičnega mu kratenja človekovih pravic v nezakonito vodenih postopkih izgubil premoženje, zdravje, družino, uspešno obrt ter delovno in opravilno sposobnost“, in da je toženki in sodišču znano, „da je bil zaradi nezakonitih sodb invalidsko upokojen“ ter izpolnjevanje pogoja zatrjuje s sklicevanjem na splošno znana dejstva³, sodišče odgovarja, da s temi navedbami ne more biti uspešen. Kajti za splošno znana dejstva pri tem ne gre; splošno znana so namreč le dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe – ne glede na spol, starost, izobrazbo, interese in socialni položaj⁴ oziroma dejstva, znana (najmanj) širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Tožnikovo zatrjevanje svojega položaja, kot da je ostal brez premoženja, zdravja, uspešne dejavnosti ter delovne in opravilne sposobnosti v posledici nezakonitih sodnih postopkov, ki so potekali v preteklih več kot dvajsetih letih in v katerih so mu bile kršene številne človekove pravice, kot vse to subjektivno sam dojema, (pa) ne more veljati za zatrjevanje splošno znanih dejstev, saj logično in življenjsko izkustveno prej opisanega standarda ne more dosegati. Glede na to so dejstva, relevantna za dokazovanja položaja materialne ogroženosti in razlogov za to, predmet dokazovanja; tožnik pa za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, ki bi jih bilo mogoče po načelu proste presoje oceniti in zaključiti, ali je tožnik dokazal zatrjevana dejstva in izpolnil pogoj za dodelitev izjemne BPP. Sicer pa – tudi če bi tožniku v tem uspelo, velja za dodelitev izjemne BPP še splošen pogoj, določen v prvem odstavku 22. člena ZBPP, da je izpolnjen (tudi) pogoj iz 24. člena tega zakona, torej da ne gre za očitno nerazumno zadevo.

16Ker je po navedenem sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene ter ker ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo.

17Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Sporni sta namreč le vprašanji, ki ne terjata dokazovanja, in sicer, ali se tožnik v tem primeru lahko sklicuje na splošno znana dejstva namesto dokazovanja relevantnih dejstev in ali lahko zatrjevano neresničnost dejstev, potrjenih s pravnomočno sodbo, izpodbija s pričami; zato bi bilo izvajanje dokazov, ki jih tožnik predlaga, tudi v nasprotju z razlogi procesne ekonomije.

18Sodišče je odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa I U 825/2022 z dne 19. 7. 2022.

¹ Kmecl, A.: 36. člen, v: Kerševan, E. (ur.): Zakon o upravnem sporu s komentarjem. Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 243.
² Prav tam.
³ Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati (peti odstavek 214. člena ZPP).
⁴ Tako J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2010, str. 374