UPRS Sodba I U 1562/2020-28

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopni inšpekcijski organ je v zadevi zmanjševanja rastnosti in rodovitnosti sestoja in ogrožanja funkcij gozdov tožnici odredil, da mora z gozdne parcele 1242/44 k.o. ... odstraniti zložene in plastične betonske odtočne cevi raznih dimenzij, betonsko železo, dele kovinskega opaža in elementov kovinske mrežaste ograje ter deponirano zemljino v dimenzijah – 22 x 12 x 3 m in gramoz v dimenzijah – 20 x 12 x 3 m in gramoz v dimenzijah 20 x 10 x 2 m, ki se nahajajo ob zahodni in južni meji parcele(1. točka izreka); določil rok za odstranitev materiala 30. september 2020 (2. točka izreka); da mora o odstranitvi navedenega materiala nemudoma obvestiti gozdarskega inšpektorja (3. točka izreka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka). V obrazložitvi se je skliceval na 18. člen Zakona o gozdovih (ZG), ki določa, da je v gozdovih prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost zemljišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali njegov namen. Obrazlaga, da je po prejetih prijavah na lokaciji opravil dva pregleda in ugotovil, da je na gozdni parceli 1242/44 material kot izhaja iz izreka. Zemljiškoknjižna lastnica se je sklicevala na pogodbo – dogovor z dne 31. 8. 2018, ki pa je bila sklenjena za določen čas do 31. 12. 2019 (7. člen pogodbe), zato zaključuje, da je tožnica lastnica in uporabnica parcele, in tako odgovorna za stanje kakršno je inšpektor ugotovil pri terenskem pregledu v januarju in aprilu 2020. Odločbo je izdal, ker meni, da bo izvršitev določil te odločbe zadostila določilom 18. člena ZG.

2Drugostopni organ je pritožbo zavrnil.

3Tožnica s tožbo izpodbija prvostopno odločbo z dne 29. 6. 2020, v uvodu pa navaja, da ji je odrejena odstranitev žičnate ograje pritrjene na kovinske stebre. Nadalje, da organ ni sprejel odločitve o podaljšanju roka ter da ji ni bilo omogočeno, da bi lahko dokazala vsa dejstva, ki so vezana na predmetno nepremičnino. Tudi ni izvedel ogleda in je ni obvestil, seznanil, da skupaj na terenu razjasnijo stanje. Dejansko stanje je ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno. Ni imela možnosti sodelovanja v postopku, saj A. A. ni stranka postopka in ne more dajati nobenih pojasnil. Prav tako on ne razpolaga z dokumentacijo, zato organ ni imel nobene podlage, da je z njim opravil razgovor, ni pa ga opravil s tožnico. Predlaga, da organ dejansko stanje popolno in pravilno ugotovi in zasliši pričo družbo B., d.o.o., in sicer C. C., ki bo potrdil, da je zemljišče v najemu s strani družbe B., d.o.o. Tožnica ne more dokazovati negativnih dejstev, da ni kršitelj, lahko pa dokazuje, da upravlja z nepremičnino drug subjekt, ki je zanjo tudi odgovoren. V obdolžitvi pri prekrškovnem organu tožnici nikoli ni bila vročena obdolžitev in tekom postopka je organ spremenil podatke glede nepremičnin, ki so se združile v enotno parcelo, pri čemer tožnici nikoli ni dal možnosti, da se pred sprejemom odločitve izjasni o teh dejstvih, zato je bila prikrajšana do izjave. Ob dejstvu, da ima v najemu sporno zemljišče drug subjekt, in da ima nad njim posest, tožnica ne more poseči na zemljišče in brez sodne odločbe izvršiti odločitve. Obrazložitve tudi ni mogoče presoditi glede sorazmernosti ukrepa in sankcije. Družba B., d.o.o., naj bi v skladu z navodili Zavoda za gozdove Slovenija ogradila parcelo zaradi zaščite mladega drevja in izvedla ureditev zemljine, saj je dobila taka na vodila od zavoda. V kolikor ne bi bilo navodil, ne bi družba B., d.o.o. izvedla posega, investicije. Tožnica je po pooblaščenem odvetniku vložila vlogo na Zavod za gozdove za pridobitev soglasja za ograditev gozda. Tožnica tekoče zadevo spremlja in bo (najverjetneje sodišče – op. sodišča) obveščala o stanju zadeve ter bo takoj po pridobitvi vloge soglasje posredovala. V postopku na MOL je tudi predlog za spremembo namembnosti občinskega prostorskega akta. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka je na tožbo odgovorila in poslala upravni spis.

5Sodišče je 26. aprila 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zoper sestavo sodišča stranki nista podali pripomb do razpisane glavne obravnave in odločitve o zadevi.

6Sodišče je 19. maja 2022 razpisalo javno glavno obravnavo, na kateri je imelo namen, da odloči o izvedbi predlaganih dokazov. Stranki se glavne obravnave nista udeležili, tožnica brez opravičila, vabilo pa je zanjo izkazano. V skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZUS-1, zaradi odsotnosti strank, sodišče zato glavne obravnave ni izvedlo in posledično, po pooblastilu iz te določbe odloča brez glavne obravnave. Izvedbo dokazov predlaganih s strani tožnice, zaslišanje tožnice in prič C. C. in A. A., ni potrebno, razlogi bodo razvidni iz nadaljevanja sodbe.

7Tožba ni utemeljena.

8Predmet upravnega spora je inšpekcijska odločba, s katero je organ tožnici kot lastnici gozdne parcele, naložil odstranitev v prvi točki izreka navedenega materiala, do roka določenega v drugi točki izreka.

9Uvodoma je med strankama sporno, ali je tožnica zavezanka za izvršitev naložene obveznosti. Ni sporno, da je tožnica lastnica obravnavane gozdne parcele, vendar tožnica ugovarja, da je parcelo dala v najem, uporabo družbi B., d.o.o. Naveden ugovor, ki bi tožnico razbremenil obveznosti, ki ji je bila naložena z izpodbijano odločbo, kolikor bi bil resničen, je obravnaval že prvostopni organ, ki je na podlagi predložene pogodbe – dogovora z dne 31. 8. 2018, ki je bila sklenjena za določen čas do 31. 12. 2019 (7. člen pogodbe), pravilno zaključil, da je zaradi poteka najema, za stanje na parceli odgovorna lastnica in jo določil za zavezanko. Zaslišanje priče C. C. in A. A., kolikor ju je tožnica predlagala za zaslišanje v zvezi z dejstvom, da je nepremičnina v najemu, in da zato lastnica za stanje na njej ne odgovarja, ugotovitev, ki izhajajo iz pogodbe o najemu, ne bi mogle spremeniti. Pogodba je bila sklenjena pisno in njeno podaljšanje bi bilo možno doseči le na podlagi enake obličnosti.

10Nadalje tožnica navaja več ugovorov, ki pa so nejasni v smeri, ali se sploh nanašajo na obravnavano zadevo. Ugovarja, da organ ni vsebinsko odločil o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena in tako odločba št. 061-1231/2018-19 z dne 18. 11. 2019 ni postala pravnomočna in izvršljiva, zato je sklep o dovolitvi upravne izvršbe očitno nezakonit. Predmet upravnega spora ni sklep o dovolitvi izvršbe, niti odločba z navedeno opravilno številko. Tožnica tudi ni jasna, kdaj in v zvezi s čim je podala prošnjo za podaljšanje roka. V zvezi z ugovorom, da organ ni izvedel ogleda v njeni prisotnosti in je ni niti obvestil oziroma seznanil kdaj je to storil, se sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev drugostopenjskega organa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) in njegovo stališče, da kršitev določb postopka v zvezi s tem ni podana ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

11Tožnica ugovarja, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, saj A. A. ni stranka postopka in ne more dajati nobenih pojasnil zanjo. Sodišče glede na stanje upravnega spisa ugotavlja, da je tožnica v zadevi podala izjavo, torej je v postopku sodelovala, na izjavo A. A. pa se organ ni oprl, iz spisa pa tudi ne izhaja, da jo je pridobil. Kršitve pri prekrškovnem organu niso predmet presoje v upravnem sporu. Sprememba podatkov o nepremičnini je posledica združitve več parcel v eno, kar pa ne vpliva na tožnico in na njeno obveznost, niti ni iz tega razloga podana kršitev določb postopka, da bi bila o tem potrebna njena izjasnitev v obravnavanem upravnem postopku.

12Neobrazložen je ugovor o nesorazmernosti ukrepa. Če gozdarski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZG in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 77. člena ZG dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je na parceli last tožnice material, ki ga je specificiral in odredil ukrep odstranitve, da se zagotovi funkcija gozda, ki izhaja iz 18. člena ZG. Ukrep je bil sorazmeren s ciljem, ki ga zasleduje in izhaja iz ZG. Da tožnica pričakuje soglasje za ograditev gozda od Zavoda za gozdove Slovenije, in da je v postopku na MOL vložila predlog za spremembo namembnosti, je za obravnavano zadevo nerelevantno.

13Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

14Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.