77. člen ZG

Določba 18. člena ZG ne omejuje vsakršne rabe gozdnega zemljišča, temveč zgolj tisto, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oz. ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

Organ je pravilno zaključil, da je zaradi poteka najema za stanje na parceli odgovorna lastnica, in jo določil za zavezanko.

Od pravnomočnega zaključka inšpekcijskega postopka ni pričakovati pravnomočne odločitve o vprašanju, ali je sporna cesta gozdna cesta, kot o glavni stvari na matičnem področju in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.

Organ bi moral pred izdajo izpodbijane odločbe (da bi ugotovil, ali so bile z gradnjo gozdne poti kršene določbe ZG), ker ni opravil poizvedb pri ZGS o morebitnem postopku za izdajo tožniku soglasja k izgradnji dostopne (gozdne) poti, sprejeti vsaj oceno v smislu pričakovanih vplivov posega v prostor na funkcije gozda (kar je podlaga za izdajo soglasja za posege v gozd v smislu tretjega odstavka 21. člena ZG). Organ pa je, ne da bi iz spisa za to izhajala dejanska podlaga, zaključil, da gre za gradnjo gozdne ceste brez soglasja ZGS. Po presoji sodišča niti glede drugega posega v gozd, gradnje gozdne poti, organ ni imel dejanske podlage za ugotovitev kršitve po prvem odstavku 21. oziroma prvem odstavku 18. člena ZG.

Tožnik je v gozdu postavil objekt, ne da bi pridobil soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Ker je s tem kršil določbe ZG, mu je inšpektor utemeljeno naložil, da mora iz parcele odpeljati material, iz katerega je postavljena lesena koča in ostali material, zložen v okolici koče.

Zaporo gozdne ceste z zapornico lahko odredi le Zavod za gozdove. Tožniki zato neutemeljeno ugovarjajo, da s postavitvijo zapornice niso kršili predpisov, ker so želeli le preprečiti uporabo ceste v druge namene. Pri tem pa tudi ni pomembno, da zapornica ni bila zaklenjena, torej da je bila upravičenim uporabnikom omogočena uporaba gozdne ceste.

Tudi če je igrišče za petanke urejeno izključno z naravnimi materiali, zaradi tega ne izgubi svojstva objekta oziroma posega v gozd oziroma gozdni prostor, za kar pa 21. člen ZG zahteva soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Zahteva po soglasju izhaja tudi iz 74a. člena ZGO-1, po katerem je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja treba predložiti tudi soglasje pristojnih soglasodajalcev.

Če bi hoteli člani pašne skupnosti zakonito izvrševati zatrjevano služnostno pravico paše v gozdovih na planini, bi morala biti tudi ta služnostna pravica zapisana v gozdno-gojitvenem načrtu, ki pa za to planino še ni bil sprejet; zato velja splošna prepoved paše v tem gozdu.