VSC Sklep Cp 378/2022

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka glede obsega zapuščine ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem spadajo: 4/6 nepremičnin ID znak: parcela ... *396, ... 1732/5, kar v naravi predstavlja hišo s pripadajočim zemljiščem, nadalje določeno dobroimetje pri SKB d.d. po stanju na dan 9. 12. 2020, kot tudi neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ Slovenije (točka 1 izreka). Pod točko II izreka je za dediče na podlagi zakona razglasilo zapustnikove otroke: sina A. A. ter hčerki B. B. in C. C., vsakega do 1/3 zapuščine. V izrek pod točko III sklepa je vneslo vsebino med dediči sklenjenega dednega dogovora, in sicer (1.) da dedinja B. B. odstopa svoj 1/3 dedni delež sodediču A. A., ta pa se ji v zameno zaveže plačati znesek 20.000,00 EUR v roku petih let, pri čemer se za znesek 20.000,00 EUR pri lastniškem deležu A. A. pri nepremičninah ID znak: parcela ... *396 in ... 1732/5 vknjiži zastavna pravica v korist dedinje B. B., s čimer dedič A. A. izrecno in brezpogojno soglaša, in še (2.), da sta prevzemnika zapuščine, kot je bila ugotovljena na naroku dne 19. 10. 2021, dediča A. A. do 2/3 in C. C. do 1/3. Pod točko IV izreka sklep o dedovanju vsebuje glede na predhodne ugotovitve potrebne odredbe zemljiški knjigi oz. naročilo banki za čas po pravnomočnosti sklepa, medtem ko je pod točko V izreka vrednost čiste zapuščine ocenjena na 97.500,00 EUR.

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dedič A. A., ki se uvodoma sklicuje na pritožbeni razlog kršitve določil Zakona o dedovanju in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi. Zatrjuje, da dedni dogovor z dne 10. 5. 2022, ki ima značaj sodne poravnave, ni bil veljavno sklenjen, ker ni bil sklenjen pred sodnikom, pred katerim je edino lahko sklenjen. V postopku je bila storjena še druga procesna pomanjkljivost - zapuščinsko obravnavo dne 10. 5. 2022 je namreč vodil samostojno strokovni sodelavec, kot to izhaja tudi iz samega zapisnika zapuščinske obravnave z dne 10.05.2022, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Vodenje dejanj strokovnega sodelavca na naroku za glavno obravnavo pomeni njegov nadzor in usmerjanje teka glavne obravnave, za kar je nujna sodnikova navzočnost na glavni obravnavi. Po določbi 2. odstavka 54. člena Zakona o sodiščih (ZS) lahko strokovni sodelavec pod vodstvom sodnika vodi tudi glavno obravnavo, vendar to ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika. Ker noben zakon ne določa, da strokovni sodelavec opravi narok samostojno, gre za bistveno kršitev pravil postopka, kar velja tudi za zapuščinski postopek, ki spada v področje nepravdnega postopka, kjer se tudi uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v kolikor posebni postopek ne določa drugače, pri čemer velja določba 2. odstavka 54. člena ZS za vse vrste sodnega postopka. Zaradi podane bistvene kršitve 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je potrebno razveljaviti sklep o dedovanju D 447/2020 in opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Pritožnik ima kot dedič, ki je živel skupaj z zapustnikom, pravni interes na razveljavitvi sklepa o dedovanju, saj je predmet dedovanja premoženje, v katerega je dolga leta vlagal svoja sredstva in delo. Poleg mansarde, ki je bila predmet darilne pogodbe, je namreč v celoti napravil novo streho, novo fasado, okolico hiše, notranjost hiše itd., kar so vlaganja, ki bistveno povečajo vrednost nepremičnine, zaradi česar ima pravico uveljaviti večji delež oz. zahtevati, da se iz premoženja zapustnika izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku.

3Glede na pritožbene trditve v delu, da so bile v postopku na prvi stopnji prekršene določbe postopka, je sodišče druge stopnje prvostopno sodišče pozvalo k podaji pojasnil (čl. 346 a ZPP v zvezi s čl. 163 Zakona o dedovanju; ZD)¹. Po seznanitvi s pojasnili s strani prvostopnega sodišča je pritožnik po pooblaščenki v vlogi z dne 11. 10. 2022 vztrajal pri navedbah iz vložene pritožbe.

4Sodediča na pritožbo nista odgovorila.

5Pritožba je utemeljena.

6Ker je zapuščinski postopek posebna vrsta nepravdnega postopka, so v postopku s pritožbo uporabljene določbe ZD in drugih zakonov, ki vsebujejo procesne določbe, uporabljive za zapuščinski postopek, vse v skladu z določbami 3. odstavka 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 163. člena ZD. Na podlagi čl. 350 v zvezi s 366 ZPP so smiselno uporabljive določbe ZPP, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo².

7Navedbe pritožnika, da je kot dedič živel skupaj z zapustnikom, in v premoženje, ki je predmet dedovanja, dolga leta vlagal svoja sredstva in delo, kar je bistveno povečalo vrednost nepremičnine, zaradi česar zahteva izločitev iz zapustnikovega premoženja, ki ustreza njegovemu prispevku³, po vsebini predstavljajo nestrinjanje s točko I izreka glede obsega zapuščine in uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po čl. 340 ZPP, glede na nadaljnje navedbe, da ima pritožnik nedvomno pravico uveljavljati izločitev dela premoženja zapustnika, ki ustreza njegovemu prispevku. Slednje, kot je razbrati iz citiranih pritožbenih navedb, v zapuščinskem postopku očitno ni bilo upoštevano. V zvezi z omenjenim pritožbenim razlogom pritožbeno sodišče izpostavlja vsebino zapisnikov kot javnih listin obeh zapuščinskih obravnav z dne 19. 10. 2021 in 10. 5. 2022. Iz nobene ne izhaja, da bi se pritožnik že pred sodiščem prve stopnje skliceval na v pritožbi izpostavljene okoliščine, ki predstavljajo pravno pomembna dejstva instituta izločitve v korist potomcev, katerega ureja ZD v 32. členu⁴. Torej gre za pritožbene novote. Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov, da jih uveljavlja šele v pritožbi (čl. 337/1 ZPP⁵), pa je takšno pritožbeno uveljavljanje novih dejstev izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje⁶ in laično stranko⁷. Pritožbeno sodišče je novo zatrjevana dejstva kot pritožbeno novoto zato dopustilo in nato vsebinsko presojalo njeno utemeljenost. Pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku na prvi stopnji nastopal sam, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP namreč ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), in to kljub zapisu v zapisniku z naroka dne 19. 10. 2021, da obstaja možnost dogovora med dediči, v okviru katerega bi ti med drugim upoštevali tudi vrednost vlaganj pritožnika v predmet zapuščine. Zapis takšne okoliščine, čeprav se dikcija 32. čl. ZD sklicuje na „pravico zahtevati“, in gre torej za okoliščine, ki jih dediči morajo v zapuščinskem postopku na prvi stopnji navajati po lastni iniciativi, saj sodišče zanje samo ne more vedeti, pa vendarle vpliva na strogost presoje dopustnosti navedb v pritožbenem postopku, glede katerih bi bila sicer stranka načeloma prekludirana. Kot izhaja iz obeh že citiranih zapisnikov zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje pritožnika na posledice prekluzije ni opozorilo, čeprav za prava neuke stranke takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena ZPP⁸ kot tudi iz 165. člena ZD⁹. Še posebej glede na okoliščino zatrjevanih vlaganj, s katero je bilo prvostopno sodišče očitno seznanjeno na naroku dne 19. 10. 2021, in upoštevaje določbo 1. odstavka 207. člena ZD, po katerem mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, zaradi česar se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo, sodišče obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim torej tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine, na katerega vpliva morebitna izločitev dela zapustnikovega premoženja. V skladu s preiskovalnim načelom je dolžno zapuščinsko sodišče, aktivno izvajajoč materialno procesno vodstvo (čl. 285 ZPP), dedičem omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah dedovanja, vključno s tistimi, ki se zaradi morebitne izločitve dela zapustnikovega premoženja v konkretnem primeru lahko odražajo v obsegu zapuščine (čl. 162 ZD).

8Pritožnik kot dedič mora imeti realno možnost, da uveljavlja svojo pravico, ki glede na spisovne podatke ni bila zagotovljena, še posebej zaradi daljnosežnih posledic pravnomočnega sklepa o dedovanju za pritožnika. Ta namreč uveljavlja pravico dedno pravne narave, saj čl. 220 ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Pritožbene navedbe so omajale zaključek o popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ker, kot je razbrati iz obeh zapisnikov zapuščinske obravnave, vprašanja, povezana z zahtevano izločitvijo dela zapustnikovega premoženja, ki se odraža v obsegu zapuščine, niso bila obravnavana, čeprav gre za odločilna dejstva, ki morajo biti razjasnjena še pred izdajo sklepa o dedovanju. Zato je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja po čl. 340 v zvezi s čl. 366 ZPP. Že iz tega razloga, ne da bi bilo potrebno presojati ostale pritožbene navedbe o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in 366. členom ZPP) zaradi dopolnitve in odprave pomanjkljivosti v postopku.

9V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali med dediči obstaja spor o dejstvih ali o uporabi prava glede zahteve pritožnika kot zapustnikovega potomca, ki zatrjuje, da je s slednjim živel v skupnosti, in zato zahteva, da se iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. V primeru spornih vprašanj med dediči bo moralo ravnati po napotilu iz čl. 212 ZD ter zapuščinsko obravnavo prekiniti in dediča z manj verjetno pravico napotiti na pravdo (čl. 213 ZD), sklep o dedovanju pa izdati po končani pravdi. V primeru, da med dediči o zgornjih vprašanjih ne bo spora, bo lahko zapuščinsko sodišče samo izdalo sklep o dedovanju, v okviru katerega bo med drugim ugotovilo tudi obseg zapustnikovega premoženja. Če se bodo vsi dediči dogovorili o delitvi in načinu delitve zapuščine, bo sodišče njihov sporazum upoštevalo v sklepu o dedovanju, v izrek katerega ga povzame (čl. 214/3 ZD). Takšen dogovor dedičev predstavlja dedni dogovor¹⁰, ki ima, če je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, naravo sodne poravnave (ki pa je v izpodbijani sklep o dedovanju povzeti dedni dogovor z dne 10. 5. 2022 ne predstavlja, ker pri sklepanju ni sodeloval sodnik¹¹, zato v ponovljenem postopku prvostopno sodišče slednjega z vsebino, kot ta izhaja iz zapisnika o naroku z dne 10. 5. 2022, ne bo smelo vnesti v izrek novo izdanega sklepa o dedovanju).

10Pritožbi je sodišče druge stopnje tako ugodilo in v celoti razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj je treba dedičem najprej omogočiti podajo izjav o pravno pomembnih dejstvih, vključno z morebitnimi dokazi, nato pa v okviru obravnavanja ugotoviti celoten kompleks pravno odločilnih dejstev iz 32. čl. ZD, vse upoštevaje načelo kontradiktornosti, ter nato po opravljeni presoji ponovno odločiti o zadevi. V primeru spornih vprašanj iz čl. 212 ZD bo sklep o dedovanju izdan šele po končani pravdi. Če bi takšen postopek izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

¹ iz poročil sodnice in strokovnega sodelavca z dne 16. 9. 2022 izhaja, da je slednji narok z dne 10. 5. 2022 vodil po navodilu sodnice, s katero sta se posvetovala pred narokom, in sicer z nalogo, da zapiše izjave strank, ki jih je kot strokovni sodelavec lahko sprejel na zapisnik (čl. 169 ZD), saj so izjave dedičev, v katerih ni bilo nejasnosti in jih je kot izrecne dedne izjave zapisal na način, kot izhaja iz zapisnika, predstavljale konkretizacijo podanih izjav na naroku dne 19. 10. 2021, ki pa ga je vodila sodnica, nakar je poslujoča sodnica izdala sklep o dedovanju
² kar velja tudi za v pravnem pouku uporabljene določbe
³ v zvezi s čimer se sicer neustrezno sklicuje na čl. 35 ZD
⁴ ki določa, da imajo zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in so mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja
⁵ vse v tem sklepu citirane določbe ZPP, vključno s tistimi iz pravnega pouka, se uporabljajo v zvezi s čl. 163 ZD, ki v zapuščinskem postopku predvideva uporabo določb ZPP, če v ZD ni določeno drugače
⁶ v sodni praksi prevladuje stališče, da gre pri pravici iz 32. čl. ZD za pravico, ki je v svojih bistvenih značilnostih bolj podobna pravicam iz dedovanja in je drugačna od pravic stvarnega prava; na primer VS RS II Ips 981/2008 z dne 3. 6. 2010, II Ips 359/2009 z dne 11. 11. 2010
⁷ pritožnik je šele v pritožbenem postopku zastopan po odvetnici
⁸ ki ureja načelo pravne pomoči prava nevešči stranki glede procesnih pravic
⁹ ki določa, da mora sodišče ves čas zapuščinskega postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo (1. odstavek), pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (2. odstavek)
¹⁰ v tem delu je narava sklepa o dedovanju oblikovalna
¹¹ kot je to izpostavila pritožba, čemur pritrjujeta tudi v spisu nahajajoči se pojasnili z dne 16. 9. 2022