UPRS Sodba II U 116/2022-7

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 39/2022-6 z dne 29. 3. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ BPP) prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 140-13/2021-6208-86 z dne 15. 11. 2021, v zvezi z odločbo RS, Ministrstva za obrambo, št. 130-487/2021-16 z dne 25. 2. 2022 in za svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu, zavrnil. Tožnik je predlagal, da se mu za zastopanje dodeli odvetnica A. A. iz Ljubljane. Prošnji je predložil odločbo CSD Pomurje o upravičenosti do denarne socialne pomoči, št. 1231-27658/2021-31895/2 z dne 8. 10. 2021 in odločbo RS, Ministrstva za obrambo, št. 130-487/2021 z dne 25. 2. 2022 (v nadaljevanju odločba MORS).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP ugotovil, da je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena zahteva prosilca za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, invalidnine in pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Prosilec je bil kot pripadnik prostovoljne rezervne sestave slovenske vojske (PPRS) vpoklican na usposabljanje, ko mu je v vojaškem skladišču, ko je prejel vojaško osebno opremo, teža katere je bila cca. 40 kg pri čakanju na avtobus, zdrsnila transportna vreča na tla. Prosilec je počepnil in poskušal z vso težo opreme vstati, med vstajanjem pa mu je v kolenu močno počilo in je padel po tleh. Na desno nogo ni mogel več stopiti in so ga odpeljali na urgenco. Na podlagi stališča MORS, ki ga je zavzelo v odločbi, št. 130-487/2021-2 z dne 24. 8. 2021 je bilo ugotovljeno, da je prosilec utrpel okvaro zdravja v pravno pomembnih okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, v skladu s prvim odstavkom 3. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI). Na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije prve stopnje pa je bilo ugotovljeno, da prosilec ne izpolnjuje pogoja v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZVojI, ki ga ta določa in sicer, da je vojni invalid oseba, ki je v okoliščinah po tem zakonu kot neposredno posledico teh okoliščin brez svoje krivde dobila najmanj 20 % okvaro zdravja, zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo je imela že prej, ali za katero sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale, da se je poslabšala. Iz izvida in mnenja zdravniške komisije prve stopnje izhaja, da pri prosilcu ni vojne invalidnosti. Na podlagi 97. člena ZVojI odstotek invalidnosti kot pogoj za uveljavljanje pravic po tem zakonu namreč ugotavljajo upravne enote oziroma ministrstvo na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. Organ za BPP je ugotovil, da prosilec s to tožbo, v zvezi s katero zaproša za BPP očitno nima verjetnega izgleda za uspeh in tako tudi ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Zato je organ za BPP ugotovil, da je treba prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo, v zvezi z odločbo MORS, po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrniti kot neutemeljeno že iz razloga, ker prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

3Glede prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, pa je Organ za BPP ugotovil, da iz prosilčeve prošnje za dodelitev BPP in U vpisnika ne izhaja, da bi prosilec že vložil tožbo in bil npr. pozvan k dopolnitvi tožbe ali podaje kakšne druge vloge, sploh pa ne, da bi v kateri od zadev bil razpisan narok za glavno obravnavo in bi tako prosilec potreboval pravno zastopanje na naroku za glavno obravnavo pred Upravnim sodiščem RS. Organ za BPP ocenjuje, da dodeljevanje BPP "na zalogo", to je ne da bi prosilec v podani prošnji vsaj v grobem pojasnil, zakaj bi kljub temu, da se še ni pokazala potreba po podajanju vlog ali udeležbi na naroku za glavno obravnavo, potreboval dodatno pravno zastopanje. Organ za BPP je ugotovil, da prosilec ni izkazal razlogov, zaradi katerih bi zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva potreboval BPP, s tem je Organ za BPP ugotovil, da je glede na določbi 26., 28. člena v povezavi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP prošnja za BPP neutemeljena, zato ni preverjal, ali so izpolnjeni drugi pogoji za dodelitev BPP, temveč je prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

4Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in pa kršitev ustavnih pravic. Tožnik navaja, da je upravnemu organu takoj predložil odločbo ZZZS z dne 20. 3. 2018, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se je poškodba zgodila pri opravljanju vojaške službe in dolžnosti dne 10. 5. 2017, kakor tudi, s katero je pristojni državni organ pravnomočno odločil, da gre za poškodbo nastalo pri aktivnosti iz 18. člena zakona. Dodatno je upravnemu organu takoj predložil tudi izvedensko mnenje komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete, št. FM 99/2020 z dne 9. 7. 2020, v katerem so sodni izvedenci odločili ter določili nastanek trajne invalidnosti, in sicer da je ta III. kategorije, manj od 50 %, v 1/3 zaradi stanja po poškodbi ter 2/3 zaradi bolezni. Tožnik v tožbi navaja, da je stopnja trajne invalidnosti tožeče stranke vsaj 30 %, kar pa je absolutno dovolj za priznanje pravic in statusa mirnodobnega vojaškega invalida. Prav tako je po vsem utemeljeno dejstvo, da je razlog trajne invalidnosti prav poškodba, ki se je tožeči stranki zgodila pri opravljanju vojaške službe in dolžnosti. Zato smiselno meni, da je odločitev organa za BPP nepravilna in predlaga, da jo v sodišče v celoti odpravi oziroma podrejeno v celoti razveljavi.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

6Tožba je utemeljena.

7V obravnavanem primeru je sporna odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je Organ za BPP Upravnega sodišča RS zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona z dne 15. 11. 2021 v zvezi z odločbo MORS z dne 25. 2. 2022 in za svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu.

8Organ za BPP je najprej presojal utemeljenost prošnje za BPP glede vložitve tožbe zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona z dne 15. 11. 2021 v zvezi z odločbo MORS z dne 25. 2. 2022. V tem delu je prošnjo za BPP je zavrnil na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

9V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP, se pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačno pravno pomoč, predvsem da (kot predpisuje 1. alineja te zakonske določbe) zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; kot očitno nerazumna pa se zadeva šteje tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10Zakonska ureditev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, na katero se sklicuje izpodbijana odločba, predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz upravno sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč¹.

11Organ za BPP je v obrazložitvi izpodbijane odločne navedel, da je MORS pridobil izvid in mnenje, ki ga je izdala pristojna zdravniška komisija druge stopnje, v katerem je ugotovila, da ni vojne invalidnosti. Zato je MORS na podlagi vseh izvedenskih ugotovitev povzel, da zatrjevane okvare zdravja prosilca, ki se lahko upoštevajo kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, ni moč opreti in utemeljiti. Organ za BPP je napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnika glede vložitve tožbe zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona in v zvezi z odločbo MORS, da tožnik očitno nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. S tem je Organ za BPP vsebinsko presojal odločbo MORS.

12Po mnenju sodišča je Organ za BPP presegel standard očitnosti, zato pa nima zakonske podlage. Obenem pa pravilnosti zaključkov, ki so bili napravljeni v konkretni zadevi, ni mogoče potrditi oziroma so ti zaključki preuranjeni. S takšno oceno je Organ za BPP prejudiciral morebitno meritorno odločitev na podlagi vložene tožbe in s tem tožniku odvzel pravno varstvo z vložitvijo tožbe.

13Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnosti možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ za BPP torej s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP².

14Glede prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, pa Organ za BPP meni, da je preuranjejna. Tožnik namreč še ni vložil tožbe ali podal kakršne druge vloge, da bi BPP potreboval. Ni izkazal razlogov zaradi katerih bi zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva potreboval BPP.

15BPP po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

16Kolikor tožnik še ni vložil tožbe, to ni razlog za zavrnitev prošnje za BPP za svetovanje in zastopanje. ZBPP v tretjem odstavku 26. člena določa, da je brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje. Tožnik, če prosi za pravno pomoč, očitno ne zmore sam reševati pravnega problema, in iz tega razloga potrebuje strokovno pomoč, da se lahko odloči ali bo vložil tožbo. S tem se mu zagotavlja tudi ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in pravnega sredstva (26. člen Ustave RS).

17Namen BPP po ZBPP je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

18Izpodbijana odločba torej v nasprotju z temeljnim namenom dodelitve brezplačne pravne pomoči in temelji na napačni uporabi materialnega prava, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek.

19V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje (subjektivne in objektive).

20Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

¹ Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015, sodba opr. št. I U 786/2015 z dne 7. 7. 2015.
² Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IIU 1/2020 z dne 6.2.2020.