VSL Sodba I Cp 1837/2022

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (to je točki I izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo računa. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo in tožencu naložilo, da tožnici v roku 8-ih dni plača znesek 1.389,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2021 dalje do plačila ter znesek 118,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 10. 2021 dalje do plačila (točka I izreka sodbe). Višji oziroma drugačen zahtevek je zavrnilo (točka II izreka sodbe). Glede stroškov je odločilo, da je toženec tožnici dolžan v 8-ih dneh povrniti 255,33 EUR s pripadki (točka III izreka).

2Zoper odločitev vlaga pritožbo toženec. Navaja, da se mu prisojeni znesek ne zdi točen, saj je nekaj že plačal, to pa ni zavedeno.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločalo o zahtevku za plačilo zneska 1.389,56 EUR s pripadki, zaradi česar je postopek ob uporabi 443. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tekel po pravilih, ki veljajo za spore majhne vrednosti. Pravila tega postopka pa veljajo tudi za pritožbeni postopek. V zvezi s tem je (glede na vsebino toženčeve laične pritožbe) pomemben predvsem prvi odstavek 458. člena ZPP, ki določa, da je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6Pritožbena navedba v toženčevi laični pritožbi, da znesek, ki ga je dolžan plačati, ni pravilen, ker je del dolga že plačal, pa je usmerjena prav v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, to je izpodbijanje ugotovitve o višini dolga. Na to trditev (ki je tudi sicer povsem pavšalna) zato pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo.

7Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti odločitev preizkusilo še v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe (in na katere je pritožbeno sodišče vezano) materialno pravo uporabilo pravilno, prav tako pa ni storilo uradoma upoštevnih kršitev postopka.

8Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu sodbo potrdilo.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.