VSL Sklep I Cp 1615/2022

I. I. Pritožbi se delno ugodi in se I. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi: „A. A. se napoti na pravdo, da s tožbo proti sodedičem uveljavi zahtevek, da nepremično premoženje, ki je obseženo z darilnimi pogodbami med njo in zapustnikom ne sodi v zapuščino, ker ga ni pridobila kot darilo od zapustnika, marveč odplačno“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se oporočno dedinjo A. A.¹ napoti na pravdo, da s tožbo proti sodedičem uveljavi zahtevek, da nepremično premoženje, ki je obseženo z darilnimi pogodbami med njo in zapustnikom, ne sodi v zapuščino, ker ustreza njenemu prispevku k ohranitvi oziroma k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja in je že njena last (I), da se zakonito dedinjo B. B. napoti na pravdo, da s tožbo proti oporočni dedinji uveljavi zahtevek, da zapustnikova oporoka z dne 3. 11. 2004 ni pravno veljavna (II), da sta dedinji dolžni vložiti tožbi v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa in o tem obvestiti zapuščinsko sodišče (III), da se zapuščinska obravnava prekine do pravnomočnega zaključka pravdnih postopkov, če pa tožbi ne bosta vloženi, se bo zapuščinska obravnava nadaljevala in zaključila ne glede na zahtevek, glede katerega sta bili dedinji napoteni na pravdo (IV).

Povzetek pritožbenih navedb

2Pritožnice vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3Pritožnice so v zapuščinskem postopku zatrjevale, da je zapustnik za časa življenja podaril nepremičnine svoji ženi - oporočni dedinji, da je med darilnima pogodbama sestavil oporoko, v kateri je vse svoje premoženje zapustil oporočni dedinji, da je bil namen zapustnika, da zapustiti vse premoženje oporočni dedinji, da je bila njegova volja, da se podarjene nepremičnine ne vštejejo v dedni delež oporočne dedinje, da je bil zapustnik na bolniškem dopustu od leta 1999 do 2002, ko je bil prijavljen v evidenco brezposelnih oseb, da je imel zgolj 16 let delovne dobe, da je bil invalid II. in III. kategorije, da je prejemal le nadomestilo pokojnine, zato je oporočna dedinja skrbela za zapustnika in ga preživljala vse od leta 2002 do njegove smrti, da sta bili darilni pogodbi odplačni, ker je oporočna dedinja za zapustnika skrbela in ga preživljala ter v te nepremičnine in premoženje zapustnika vlagala posebno premoženje, da sta se darilni pogodbi prenovili v odplačni pravni posel.

4Sodišče ni upoštevalo, da sta se darilni pogodbi dejansko prenovili v odplačni pravni posel. Iz sklepa zgolj izhaja, da je oporočna dedinja zatrjevala, da so nepremičnine, ki so bile predmet darilne pogodbe, zaradi njenih vlaganj že njena last. Vlaganja so sekundarnega pomena, ker so bili pogoji za novacijo darilnih pogodb izpolnjeni že s skrbjo oporočne dedinje za zapustnika.

5Pritožnice prilagajo pritožbi pogodbo o preužitku, ki sta jo sklenila zapustnik in oporočna dedinja 18. 8. 2020 v obliki notarskega zapisa, kjer je v tretji alineji 1. točke navedeno, da je bil v času sklenitve darilnih pogodb njun namen le darilo, vendar upoštevajoč dejstvo, da je oporočna dedinja zapustniku ves čas pomagala in zanj skrbela, je bil sklenjen odplačen pravni posel, oporočna dedinja pa se je s pogodbo o preužitku tudi zavezala zapustniku nuditi dosmrtno preživljanje.

6O darilih, ki bi se morala vračunati v nujni delež, in o darilih, ki vplivajo na obseg zapuščine, se odloča v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče bi moralo ugotoviti, za katera darila gre in ali je sporna njihova vrednost. Zapuščinsko sodišče tega ni ugotavljalo. Iz smrtovnice izhaja, da je bila tekom zapustnikovega življenja sklenjena pogodba o preužitku, zato bi sodišče moralo ugotoviti, ali iz pogodbe o preužitku izhaja namen zapustnika, da podari nepremičnine oporočni dedinji, šele nato pa sodišče lahko dediče napotilo na pravdo.

7Dedinja B. B. ni izpodbijala trditev pritožnic, da je oporočna dedinja preživljala in skrbela za zapustnika, in da je vlagala v njegovo posebno premoženje. Ker tem trditvam ni nasprotovala, gre za nesporne trditve, česar sodišče ni upoštevalo.

Glede utemeljenosti pritožbe

8Pritožba je delno utemeljena.

Glede procesnih kršitev postopka

9Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

10Nobenih nejasnosti in nasprotij ni v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge, zaradi katerih je štelo sporno pravico oporočne dedinje za manj verjetno.

11Dedinja B. B. je vseskozi trdila, da je oporočna dedinja neodplačno pridobila v last nepremičnine od zapustnika, zato so protispisne pritožbene trditve, da ni nasprotovala trditvam pritožnic, ki so trdile, da je oporočna dedinja nepremičnine dobila odplačno.

Presoja pritožbenega sodišča

12Pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih trditev v zvezi s predloženo pogodbo o preužitku, ker gre za nedovoljeno pritožbeno novoto² - te trditve in pogodbo o preužitku bi oporočna dedinja lahko navedla/predložila že v postopku pred sodiščem prve stopnje, še posebej iz razloga, ker jo je sodišče prve stopnje pozvalo, da to pogodbo predloži.³ Neutemeljene so pritožbene navedbe, da že iz trditev, ki so jih dale pritožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da sta oporočna dedinja in zapustnik darilni pogodbi dejansko prenovili v odplačni pravni posel. Takega sklepa ni mogoče narediti na podlagi trditev pritožnic, ki so jih dale v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pa tudi, če bi se pogodba o preužitku upoštevala, je pravica oporočne dedinje, ki jo zatrjuje, manj verjetna, glede na zatrjevana dejstva in dokaze ter glede na določbo prvega odstavka 326. člena Obligacijskega zakonika.⁴

13Na podlagi prvega odstavka 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna je njihova pravica. Na podlagi 4. točke drugega odstavka tega člena tako ravna sodišče, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Prav to pa so dejstva, ki so sporna v tem zapuščinskem postopku. Oporočna dedinja zatrjuje, da nepremičnin, ki so bile zajete v darilnih pogodbah, ni pridobila kot darilo od zapustnika marveč odplačno. Ni torej sporno vprašanje, ali so nepremičnine njena last, bistveno je, ali je nepremičnine pridobila od zapustnika kot darilo; če je odgovor na to vprašanje pozitiven, potem je treba ta darila upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena ZD). Dokler pa je sporno, na kakšni pravni podlagi (odplačno ali neodplačno) je oporočna dedinja pridobila nepremičnine v last, ni mogoče ugotoviti vrednosti zapuščine in posledično tudi ni moč izračunati nujnega deleža zakonite dedinje B. B., zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sklep o prekinitvi postopka preuranjen.

14Sodišče prve stopnje je pravilno napotilo na pravdo oporočno dedinjo, pritožbeno sodišče pa je sklep delno spremenilo tako, da je oporočni dedinji naložilo, da uveljavi zahtevek, da lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet darilnih pogodb, ki sta bili sklenjeni med njo in zapustnikom, ni pridobila kot darilo od zapustnika, marveč odplačno. Pritožba namreč utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje odplačnost pravnih poslov glede nepremičnin v izreku sklepa omejilo le na prispevke oporočne dedinje k ohranitvi oziroma povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja, pri tem pa ni upoštevalo drugih dejstev, na katerih je oporočna dedinja zatrjevala odplačnost pravnih poslov.⁵ V pravdnem postopku bo oporočna dedinja lahko navajala vsa dejstva, na podlagi katerih bo zatrjevala, da je nepremičnine od zapustnika dobila odplačno in ne kot darilo.⁶

Odločitev pritožbenega sodišča

15Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. tč. izreka spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča.

¹ Pritožnica (v nadaljevanju oporočna dedinja) – pritožbo sta poleg oporočne dedinje vložili tudi njeni hčeri - C. C. in D. D.
² Glej prvi odstavek 337. člena ZPP.
³ L. št. 12.
⁴ Ki v prvem odstavku določa: „Prenovitev je brez učinka, če je bila prejšnja obveznost nična ali je že ugasnila.“
⁵ Npr. skrb za zapustnika, kar izpostavlja tudi v pritožbi.
⁶ Kar pomeni, da bo lahko zatrjevala in dokazovala tudi, da je na podlagi pogodbe o preužitku pridobila nepremičnine odplačno.