VSL Sklep IV Cp 1684/2022

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep z dne 1. 8. 2022 v izpodbijanem delu - I. točka izreka ter v celoti izpodbijani sklep z dne 10. 10. 2022 potrdita.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Z izpodbijanim sklepom z dne 1. 8. 2022 je sodišče prve stopnje predlog A. A. (v nadaljevanju: predlagateljica/mati), da stiki mld. B. B., roj. ... 2011, C. C., roj. ... 2014 in D. D., roj ... 2018 z očetom E. E. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec/oče) začasno potekajo vsak drugi petek, ko oče otroke pobere v šoli oz. vrtcu in so pri njem do nedelje, ko jih oče ob 19:30 vrne na dom matere; v tednu, ko otroci nimajo vikend stika z očetom, imajo stik z očetom v četrtek popoldne, ko oče otroke prevzame v šoli oz. vrtcu, in jih ob 19.30 vrne na dom matere, v tednu, ko imajo vikend stik, pa imajo popoldanski stik v torek, ko oče otroke prevzame v šoli oz. vrtcu, in jih ob 19.30 vrne na dom matere; v času šolskih poletnih počitnic običajni režim ne velja, oče pa preživi z otroki prvi teden julija in prvi teden avgusta ter tretji konec tedna v juliju in tretji konec tedna v avgustu, od petka od 16.00, ko mati otroke pripelje na dom k očetu, do nedelje do 19.30, ko jih oče vrne na dom matere; božično-novoletne praznike otroci preživijo izmenjaje - kot do zdaj. Božični del (od 24. 12. po koncu pouka ali vrtca do 29. 12. do 8.00 letos pri materi, od takrat dalje pa do 2. 1. do 19.30 pa pri očetu in drugo leto obratno in tako izmenjaje naprej ter predlog, da ima mld. B. B. začasno pravico, da stik z očetom odkloni, o čemer mati obvesti očeta in da so v preostalem času so otroci pri materi, zavrnilo (I. točka izreka). Mladoletnim B. B., C. C. in D. D. je postavilo kolizijsko skrbnico - odvetnica F. F. iz Odvetniške družbe G. (II. točka izreka) in odločilo, da ima kolizijska skrbnica v tem postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, pri čemer je dolžna varovati pravice in koristi mladoletnih otrok (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2Zoper odločitev sodišča pod točko I. se pritožuje predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. členom ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, odločitev o stroških pritožbenega postopka naj pridrži za končno odločbo.

Sodišču prve stopnje očita, da je opustilo vsebinsko obravnavo predloga. Poudarja, da je bil bistven vzvod za predlagano spremembo stikov v klicu B. B. 16. 7. 2022. Sodišče je posnetek sicer poslušalo, a površinsko ocenilo, da otroci niso ogroženi. Sodišče razgovora z B. B. ni opravilo, nasprotnega udeleženca ni zaslišalo. Predlagateljica vztraja, da so otroci ogroženi, težave pri stikih se pojavljajo, ko so stiki dolgotrajnejši in jih posledično oče ne zmore, postane razdražljiv, jezen, kričav, kritizira in žali predlagateljico in s tem spravlja otroke v stres. Ponavlja po njenem najbolj skrb vzbujajoče informacije, ki jih je prejela od B. B. Prepričana je, da s sedaj določenim obsegom stikov žal ni dosežena vzpostavitev kvalitetnih stikov, saj so šli odnosi otrok z očetom, predvsem z deklicama, zlasti z B. B., le še navzdol. Predlagateljica pojasnjuje, da s strani CSD prejela navodilo, da mora otroke zaščititi in meni, da je sodišče že prevečkrat izvedenki podaljšalo rok za izdelavo mnenja. Navaja tudi nova dejstva, ki so nastopila po vložitvi predloga in sicer, da je bila B. B. s strani šolskega zdravnika napotena k psihologinji na ZDL, ker ni jedla in spala. Iz psihološkega mnenja izhaja, da je deklica v stiski glede stikov zato se predlaga, da ima možnost, da se na CSD ali drugi ustanovi, ki se ukvarja s svetovanjem družinam, pogovori glede stikov in tudi, da CSD nudi podporo očetu in deklici pri izboljšanju njune komunikacije. Poleg tega je B. B. predlagateljici povedala, da je oče ob povratku v apartma skoraj zaspal za volanom in so v krožišču za las ušli prometnemu incidentu, ko ga je deklica na to opozorila, pa se je nanjo zadrl. Poleg tega za otroke večkrat poskrbi mama nasprotnega udeleženca, česar so otroci veseli, saj je tedaj mir. Otroci pa povedo, da se nasprotni udeleženec dere in kriči tudi na babico, ki se sina boji in jo je strah, da bi vedel, da je šla z bivšo snaho in otroki na sprehod. Glede na vse navedene okoliščine je treba po prepričanju predlagateljice stike skrajšati tako, da jih bo oče zmogel in zanj ne bodo predstavljali stresa in nervoze, v posledici česar se zdira na otroke in išče oporo v alkoholu. Predlagateljica zaključuje, da je po sprejemu izpodbijane odločitve B. B. dobesedno zvlekla na stik in od nje zahtevala, da da očetu še eno priložnost. Že v ponedeljek zvečer pa je deklica klicala, da hoče domov, da je oče do nje nesramen in laže. Predlaga, da sodišče razpiše narok, izvede dokaze in končno da možnost B. B., ki to izrecno hoče, da se jo sliši.

3Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlaga, da se jo zavrne. Poudarja, da morajo biti za izdajo začasne odredbe izpolnjeni zakonski pogoji, pa niso. Tudi materialno pravo je sodišče pravilno uporabilo. Opozarja, da je zvočni posnetek nedovoljeno pridobljen, z obiskom B. B. psihologa pa bi ga morala predlagateljica seznaniti. Če bi bili otroci res ogroženi, predlagateljica ne bi predlagala le korekcije stikov. Prepričan je, da želi predlagateljica zgolj pridobiti boljši položaj glede varstva in vzgoje otrok. Tudi sama otroke pušča v varstvu pri drugih osebah, jih vodi na prenevarne in prenaporne izlete v gore, nazdravlja z alkoholom v njihovi prisotnosti, pa tudi (pre)hitro vozi. Če bi B. B. res zavračala stike z njim, bi bile ob predaji težave, pa niso. Očitno je prepoznala, da se stikom lahko upre, takšno ravnanje enajstletnega otroka pa otroku ne more biti v korist.

4Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 10. 2022 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se stiki med mld. B. B. in nasprotnim udeležencem začasno v celoti ukinejo.

5Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. členom ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa naj pridrži za končno odločbo.

Predlagateljica uvodoma navaja, da ravna izvedenka, ki svojega pred dvema letoma prevzetega dela ne opravi, neodgovorno. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da svoje dolžnosti zaščititi otroka vsebinsko ne izpelje. Poudarja, da je bil CSD tisti, ki je predlagateljici naložil, da otroka zaščiti. Sodišče pa dokazanih dejstev ni pravilno ocenilo in otroka ni zaščitilo. Prezrlo je tudi predlog za zaslišanje delavke CSD H. H. Prepoznati bi moralo, da se mati na B. B. stisko odziva zaskrbljeno in aktivno, oče pa s sklicevanjem na sodno odločbo in nikakor nista enakovredno kriva za nastalo situacijo. Težave pa so eskalirale do te mere, da je treba za B. B. poiskati strokovno zdravstveno in psihološko pomoč. V izpodbijanem sklepu neprimerno izpade, da B. B. manipulira in vzame kar ji je po godu. O tem, da je CDS zaznal, da je treba otroka zaščititi, mu prisluhniti, mu verjeti in ga zaščititi, pa sklep nima nobenega razloga. Ne strinja se tudi, da je povzročila vse probleme, ko je prišla pozdravit deklici, ko sta se vrnili s tekmovanja v X. Pravilno pa je sodišče zaznalo stisko matere, ko ne ve več kako naj ravna, da boso otroci radi šli na stik k očetu. Sodišče bi moralo povedati, zakaj je ocenilo, da stikov med B. B. in nasprotnim udeležencem začasno ne bo prekinilo. Hkrati tudi začasno ne regulira stika tako, da bi se njun odnos vendarle zgradil in torej ne ravna v otrokovo korist. Tudi dolgotrajnost postopka otrokom ni v korist. Prilaga svoj dnevnik in trdi, da dokazi plastično prikažejo neverodostojnost nasprotnega udeleženca ter lastne pripombe na izpodbijani sklep. Zaključuje, da zaradi manjka celovite dokazne ocene izvedenih dokazov ter znanih dejstev sklepa ni mogoče preizkusiti. Izgublja tudi zaupanje, da bosta udeleženca enakovredno slišana. Sprašuje se ali je glas otrok posredovan kolizijski skrbnici prišel do izvedenke.

6Na pritožbo predlagateljice je odgovoril nasprotni udeleženec in predlaga, da se jo zavrne. Meni, da je predlagateljica tista, ki z vlaganjem neutemeljenih predlogov vpliva na dolgotrajnost postopka. Prepričan je, da predlagateljica zasleduje le svojo začetno zamisel, kako naj bi otroci preživljali čas s staršema. Zato se je tudi poslužila določb ZPND po katerih ima CSD zgolj dolžnost, da prijavo zabeleži, enako kot v primeru podane prijave na policijo. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in pravilno odločilo. Poudarja, da otrok ni ogrožen. B. B. je v začetku pubertetne dobe in je ugotovila, da lahko od vsakega od staršev zahteva takšno ravnanje, kot se zdi njej prav. To pa ni v njeno korist. Če so ji očetovi načrti po godu, ni težav, ko pa trči ob pravila in omejitve, nastopijo težave. Ne razume tudi, zakaj mu ni predlagateljica ali njena pooblaščena ob zaslišanju postavila vprašanj, sedaj pa v spis vlaga dnevnik, ki naj bi ga demantiral ter pošilja pripombe na izpodbijani sklep, za katere ni jasno, ali so del pritožbe. Ne drži tudi, da se je hvalisal, da ima zveze na sodišču in da se da sodišče podkupiti.

7Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 1. 8. 2022:

8Predlagana začasna odredba, o kateri je odločalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, je ureditvena začasna odredba. Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ¹ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).²

9Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da je postopek sumaren in hiter, sodišče pa v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. S tem, ko sodišče ni opravilo predlaganega razgovora z B. B. in ni zaslišalo nasprotnega udeleženca (posnetek je poslušalo), predlagateljici ni kršilo pravice do vsebinske obravnave predloga za izdajo začasne odredbe. Nestrinjanje predlagateljice z razlogi sodišča o tem, da pogojev za izdajo začasne odredbe ni, ne pomeni kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP³. Sodišče prve stopnje je namreč že na podlagi navedb predlagateljice lahko ugotovilo, da njen predlog ni utemeljen. Poleg tega sta bila oba udeleženca že zaslišana, trditve v predlogu pa dejansko niso bile takšne, ki bi narekovale dodatno zaslišanje nasprotnega udeleženca. Razgovore z otroki je opravila izvedenka, ki je za to najbolj kvalificirana, sodišče pa se je glede na okoliščine odločilo, da ji bo naložilo, da z njimi razgovor ponovno opravi. S tem glas B. B. ni in ne bo preslišan. Pritožba tudi napačno razume razloge za postavitev kolizijskega skrbnika. Tega je sodišče otrokom postavilo zato, ker se konflikt med staršema ne umirja, pač pa nasprotno, celo povečuje se in ne zato, ker bi zaznalo, da oče otroke ogroža.

10Način izvajanja stikov med otroki in nasprotnim udeležencem je urejen s sklepom o začasni odredbi z dne 29. 6. 2020, ki sta ga udeleženca prilagodila z dogovorom z dne 20. 10. 2020. Na podlagi navedenega sedaj otroci vsak drugi teden od četrtka od 17.35 ure do torka zjutraj preživijo z očetom. Po novem predlogu pa bi z očetom vsak drugi konec tedna preživeli od petka po pouku in vrtcu do nedelje zvečer. V preostalem tednu pa otroci sedaj z očetom preživijo četrtek (ali ponedeljek, če oče stika v četrtek zaradi delovnih obveznosti ne more izvesti) od 15.00 do 19.30 ure, po predlogu pa bi se dodal torkov stik v tednu, ko ima oče vikend stike. Po predlogu bi se zmanjšali tudi stiki v času poletnih počitnic na en teden in en konec tedna v juliju in en teden in en konec tedna v avgustu. Sedaj so določeni po dvakrat teden dni v juliju in v avgustu. Argument, da je takšna sprememba že določenih stikov potrebna zaradi ogroženosti otrok s strani očeta, ki dolgih stikov ne zmore, ker ga ti spravljajo ob živce in zatekanje k alkoholu, ne vzdrži. Manjša prilagoditev stikov na ogroženost otrok ne kaže, dogodek v Puli, ko predlagateljica nasprotnemu udeležencu očita, da je prekomerno užival alkohol, pa tudi ne narekuje sklepa, da se nasprotni udeleženec zateka k alkoholu (zaradi preobremenjujočih stikov). Pritožbeno sodišče se strinja, da iz predlagateljičinega predloga ni mogoče razbrati kako naj bi nova ureditev stikov otroke zaščitila in tudi ne kako bi predlagana razporeditev časa preprečila s strani predlagateljice zatrjevana in očetu očitana dejanja. Otroci bi še z očetom še vedno preživljali tudi tedenske počitnice, to pa pomeni, da je tudi po videnju predlagateljice nasprotni udeleženec sposoben v trajanju tedna dni poskrbeti za otroke.

11Predvsem pa ni mogoče pritrditi pritožbi, da trenutna ureditev stikov za otroke pomeni prevelik stres, kar priča posnetek B. B. in tudi ne informacije, ki jih je predlagateljica od nje pridobila in jih v pritožbi ponovno (nekatere na novo) izpostavlja. Postavljanje zahtev in upiranje stikom B. B. brez dvoma vpliva na dinamiko odnosov. Zatrjevana čustvena razrvanost in čustvena stiska B. B., ko po navedbah predlagateljice pred stikom po več ur leži na tleh, joka ter govori, da na stik ne gre, saj se očeta boji, avtomatično ne pomeni, da so otroci ogroženi, kot to želi prikazati predlagateljica. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da omejitev stikov na želje in zahteve B. B. ni primerna in bi tudi ostalima otrokoma dala vedeti, da lahko o tem, pri kom bosta preživljala čas, odločata sama, pri tem pa glede na njuno starost nedvomno to ne more biti v njuni domeni. Ko starša ne živita več skupaj, se razmere tudi za otroke korenito spremenijo. Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da trenutno veljavna začasna ureditev tudi očetu daje pomemben delež časa z otroki in s tem ohranja enakovredne možnosti za skupno varstvo in vzgojo⁴, kar pa ne pomeni, da izhaja iz zmotne predpostavke, da je oče tudi v času skupnega življenja v tem deležu skrbel za otroke. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bo mnenje otrok glede stikov presojalo s pomočjo izvedenke in ne z neformalnim razgovorom z otroki ali katerim od njih. Dejansko je izvedenka tista nevtralna in strokovno usposobljena oseba, ki izjavo otroka pretrese z vidika otrokove koristi in z vidika, ali je to njegova prava in resnična volja. Izpostavljenost otroka pregledu in razgovoru je stresna, njihovo ponavljanje še toliko bolj in pritrditi je sodišču prve stopnje, da bi v predmetnih okoliščinah neformalni razgovor B. B. še bolj obremenil. Optimalne stike pa bo sodišče s pomočjo izvedenke določilo s končno odločbo.

12Pritožbi tudi ni mogoče pritrditi v delu, ko trdi, da obstaja nasprotje med ugotovitvami sodišča in posnetkom, na katerem se sliši, da je otroka strah, kar je evidentno povezano z očetovim pitjem, vožnjo čolna in avtomobila pod vplivom alkohola, zaradi česar je obrazložitev tudi sama s seboj v nasprotju. Pitje alkohola pred otroki gotovo ni vzgojno, vendar to avtomatično ne pomeni, da starš nima starševske sposobnosti. Enako velja, če starš občasno otroka zaupa v varstvo tretji osebi. Tudi vožnja otrok v opitem stanju lahko otroke ogroža, kot to velja tudi za prehitro vožnjo. Očitno pa že po oceni predlagateljice pri tem ne gre za ogrožanje otrok. Pritožbeno sodišče se strinja, da iz predloga dejansko ni mogoče razbrati, kako bi nova ureditev stikov otroke zaščitila pred nevarnimi vožnjami, saj ti pogostost voženj z avtomobilom s strani očeta ne bi zmanjšala, bilo bi jih celo več. Zato je tudi očitek o kršitvi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.

13Predlagana manjša korekcija stikov ne kaže na ogroženost otrok in tudi ne, da oče daljših stikov ne zmore. Zato pogojev za izdajo začasne odredbe ni. Tega ne spremenijo nove trditve, da iz psihološkega mnenja izhaja, da je B. B. v stiski glede stikov in se zato predlaga, da ima možnost, da se na CSD ali drugi ustanovi, ki se ukvarja s svetovanjem družinam, pogovori glede stikov in tudi, da CSD nudi podporo očetu in deklici pri izboljšanju njune komunikacije. Pritožba pri tem izpusti primarno ugotovitev psihologinje, da na dekličino stisko v zvezi z dogovorjenimi stiki z očetom pomembno vpliva slaba komunikacija med mamo in očetom na področju starševske vloge, konstruktivnejša starševska komunikacija pa bi dekličino stisko zmanjšala. S tem pa se potrdi tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je primaren vzrok za nastalo situacijo slaba komunikacija med staršema in ne (pre)dolgi stiki.

14Pritožbeno sodišče se tako v celoti pridružuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da na navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izkazujejo pogojev za njeno izdajo. Pogojev za izdajo tudi na podlagi novih navedb in dokazov ni. To velja tudi za predlog v delu, ko naj bi B. B. sama odločala o stikih z očetom. To bi bila dejansko prevelika sprememba. S stiki se zagotavlja dolgoročna korist otrok in pri tem izražene želje otroka ne morejo biti osnovno vodilo. Odgovornosti za stikovanje 11-letnemu otroku ni mogoče prepustiti. Otrok rabi spodbudo in podporo za to, da se ga usmeri v ravnanje, ki mu je v korist. K temu morata stremeti oba starša. Otrokom sta dolžna nuditi varstvo (otroke morata varovati in zagotoviti, da se otroci tako tudi počutijo) in vzgojo (otroke morata z ustreznimi usmeritvami, spodbudami, navodili, omejitvami, nasveti in lastnim vzgledom pripraviti na samostojno življenje). Če tega trenutno zaradi preokupiranosti z medsebojnim konfliktom nista sposobna, morata najprej ta konflikt odstraniti, če je treba, tudi s pomočjo strokovnjakov. Sicer bodo njune starševske kapacitete vse slabše.

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 10. 2022:

15Tudi predlagana začasna odredba, o kateri je odločalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 10. 10. 2022, je ureditvena začasna odredba in zanjo velja enako kot je zapisano v 8. točki obrazložitev tega sklepa. Tudi v tem primeru je torej postopek sumaren in hiter. Sodišče v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.

16Sodišče prve stopnje je kot bistveno ugotovilo, da je konflikt med staršema poglobljen, da so temu konfliktnemu odnosu otroci izpostavljeni, da takšen odnos za otroke pomeni stres in jim ni v korist, da izostanka stikov ni mogoče pripisati stiski B. B. zaradi dolgih stikov z očetom, zaradi česar tudi rabi pomoč strokovnjakov in zato odklanja stike z njim, da je dogodkom po vrnitvi deklic s tekmovanja v X. precej verjetno botrovalo srečanje med očetom in materjo, pri čemer si je B. B. verjetno želela ob povratku preživeti čas doma pri materi, starša pa z dekličino željo nista znala opraviti na pravi način, saj ko njuna vzgojno različna pristopa trčita, deklica to izkoristi in skuša tudi z jokom in upiranjem doseči, da bo sama odločala o tem, kje bo preživljala čas, kar vse pa ne narekuje ukinitve stikov z očetom in ji to ne bi bilo v korist.

17Sodišče prve stopnje se je v dokaznem postopku seznanilo z zapisnikom strokovne delavke CSD H. H. z dne 15. 9. 2022, z njenim uradnim zaznamkom z dne 14. 9. 2022 o razgovoru policistke s predlagateljico in B. B., s sporočilom, da je v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZPND⁵ in 4. členom Pravilnika o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavanju nasilja v družini PP ... posredovala informacijo o sumu psihičnega nasilja v družini A. A. in z zapisnikom o sprejemu ustne ovadbe z dne 14. 9. 2022. Zakaj bi moralo sodišče prve stopnje H. H. še zaslišati, pritožba ne pove. To pa pomeni, da pritožba sodišču prve stopnje zgolj pavšalno in s tem neutemeljeno očita kršitev načela kontradiktornosti in bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

18Sodišče prve stopnje je v fazi odločanja o predlogu za začasno ukinitev stikov med B. B. in očetom naredilo prepričljivo dokazno oceno o tem, da za to ni pogojev in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Ker je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za začasno ukinitev stikov, ni opustilo vsebinske izpeljave zavarovanja koristi in pravic otrok. Res je, kot trdi pritožba, da sodišče nima strokovnega znanja, da bi lahko brez izvedenskega mnenja ocenilo, da je ali ni B. B. stiske pripisati dolgim stikom z očetom. Takšnega znanja pa tudi predlagateljica nima. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da začasna ukinitev stikov B. B. ne bi bila v korist, saj izvedenka takšnega predloga ni podprla, o ogroženosti otrok ni poročala, ukinitev stikov pa bi prepad med očetom in B. B. še povečalo. Zato je sodišče otrokove interese zavarovalo tako, da predlogu ni ugodilo. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da vsakršna ukinitev stikov vodi v odtujenost otroka od starša, ki jo je pozneje težko, včasih tudi nemogoče premostiti. Zato je izvedenka tudi opozorila, da bi ukinitev stikov prepad med otrokom in očetom še povečala. Ker sodišče tudi na podlagi poročil in mnenj CSD ni imelo osnove za začasno ukinitev stikov, je očitek pritožbe, da je sodišče dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovilo, neutemeljen. Da je treba stike začasno ukiniti, tudi ne izhaja iz poročila kolizijske skrbnice. Podana kazenska ovadba zaradi suma storitve nasilja v družini pa tudi avtomatično ne terja ukinitve stikov. Sodišče prve stopnje je tako vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in brez dvoma s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da ukinitev stikov otroku ne bi bila v korist. Zato morata starša ravnati v smeri, da bodo stiki stekli (mati mora z ustreznimi spodbudami deklico pripraviti na stik) in bodo kvalitetni (oče mora poskrbeti za izboljšanje komunikacije z deklico), če tega ne zmoreta sama, pa s pomočjo CSD ali ustreznih drugih strokovnjakov.

19Neutemeljeno pritožba tudi očita sodišču prve stopnje, da je ugotovilo, da sta starša enakovredno kriva za nastalo situacijo. S tem, ko je ugotovilo, da iz sfere obeh staršev, in ne le iz sfere enega od njiju, izhajajo razlogi, ki otroke spravljajo v stisko, ni ugotavljajo stopnje krivde očeta ali mame. Prav tako ne s tem, ko je ugotovilo, da se na stisko B. B. odzivata različno. Res je predlagateljica večkrat povedala, da je bil nasprotni udeleženec do tega postopka odsotni oče. Vendar to ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na ukinitev stikov, zato ni na mestu očitek predlagateljice sodišču, da tega ne opazi. Tudi s priloženim dnevnikom predlagateljica ne more uspešno demantirati navedb nasprotnega udeleženca, saj bi to lahko učinkovito storila ob njegovem zaslišanju, pa ni. S tem, ko je sodišče dokazno gradivo ocenilo drugače, kot bi ga po predlagateljičini oceni moralo, dokaznega gradiva tudi ni ignoriralo. Predlagateljica prav tako zmotno meni, da sodišče izražene stiske otrok ne sliši oziroma jo relativizira. Sodišče je navedeno brez dvoma zaznalo, le pripisalo je ni razlogom, za katere se zavzema predlagateljica.

20Ker po navedenem v pritožbah zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1⁶).

O stroških pritožbenega postopka:

21Postopek zavarovanja z začasno odredbo je akcesorni postopek znotraj tega nepravdnega postopka. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zato pridrži za končno odločitev v nepravdnem postopku (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/2017.
² VSL IV Cp 1055/2021 z dne 14. 7. 2021
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁴ DZ v 135. členu določa, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj; koristi otroka so njihova poglavitna skrb. Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka in tudi stroka potrjuje, da ima skupno starševstvo za otroke številne prednosti (VSL Sklep IV Cp 1614/2021).
⁵ Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS, številka 16/08, s kasnejšimi spremembami.
⁶ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka16/2019.