UPRS Sodba I U 302/2021-14

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Mednarodni urad svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Mednarodni urad) je 2. 7. 2019 registriral besedno znamko številka ... „COLOR AKTIV“ (v nadaljevanju: znamka). Slednja je ščitila blago iz razreda 3 Nicejskega sporazuma o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. 6. 1957, revidiranim 14. 7. 1967 (v nadaljevanju: Nicejska klasifikacija¹).

2Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Urad oziroma tožena stranka) je v postopku preizkusa² delno zavrnil varstvo te znamke in sicer za pripravke za beljenje perila, čistila za pranje perila, čistila za gospodinjstvo, sredstva za izpiranje perila, sredstva za izpiranje posode, pripravke za odstranjevanje madežev, pripravke za čiščenje, pripravke za beljenje za gospodinjske namene in odstranjevalce madežev (1. točka izreka izpodbijane odločbe). Za preostalo blago je varstvo priznal (2. točka izreka izpodbijane odločbe). Sklenil je še, da posebni stroški niso nastali (3. točka izreka izpodbijane odločbe).

3Za svojo odločitev o zavrnitvi prijave znamke za del blaga je navedel sledeče razloge. Najprej je preveril ali ima znamka razlikovalni učinek za našteto blago. Ocenil je, da so dani proizvodi namenjeni povprečnemu potrošniku. Njegova pozornost je običajna, ker gre za blago široke potrošnje, ki se prodaja v trgovinah. Razume slovenski in angleški jezik, tudi v izpeljankah in skovankah. Ker je šlo za besedno znamko, je Urad primernost za razlikovanje presojal po pomenu. Sklenil je, da bo povprečni potrošnik dojel besedilo „COLOR AKTIV“ kot aktivna barva (color - barva; aktiv - iz besede aktiven). Tak pomen je opisovalen v razmerju do blaga. Proizvajalci z besedami „color“, „aktiv“ ali „active“ označujejo posebne produkte, ki so namenjeni ohranjanju barv oziroma pranju barvnega perila. Pri tem je Urad poudaril, da ni nujno, da se znamka dejansko uporablja za označevanje prijavljenega blaga; zadostuje že, da je to možno. Pomen besedne kombinacije „COLOR AKTIV“ se ni spremenil zaradi zamenjanih besed in slovnične nepravilnosti. Povprečni potrošnik ga bo tako dojel kot oznako vrste, namena ali učinka, ki ga doseže proizvod; kot opisno informacijo o vrsti, namenu in značilnosti blaga. Dodal je še, da dejstvo, da določene države niso nasprotovale registraciji te znamke, ni odločilno. V posameznem postopku se ocenjuje le dotična znamka. Če blago tvori homogeno kategorijo in so proizvodi povezani, potem ni treba navesti zavrnilnih razlogov za vsak posamezni produkt. Zadostuje, da to stori za celo skupino. V danem primeru obravnavani proizvodi sodijo med kemične izdelke, ožje pa med čistila.

Ključne navedbe strank v upravnem sporu

4Z zavrnitvijo varstva znamke se tožeča stranka ni strinjala. Toženi stranki je očitala, da je nepopolno in zmotno ugotovila dejansko stanje, nepravilno uporabila materialno pravo in bistveno kršila pravila postopka. Vse blago je brez pojasnila uvrstila v eno kategorijo in ni podala obrazložitve za posamezno vrsto proizvodov. Ti imajo namreč različne lastnosti. Nekateri vplivajo na barvo, drugi pa jo odstranijo. Tudi po Nicejski klasifikaciji spadajo v različne podkategorije. Nepravilno je še določila pomen znamke; poleg tega ga ni obravnavala za posamezne vrste produktov. Izraz „aktivne barve“ se nanaša na skupino barv, ki so močne. To je tožena stranka ugotovila, nato pa v nadaljevanju ta pomen spregledala. Ta besedna zveza se uporablja na drugih področjih.

5V nadaljnji vlogi je ponovila tožbene navedbe in opozorila, da mora biti za skupno razlago podan enak dejanski razlog za zavrnitev varstva znamke. Opisnost znamke se presoja v oziru na prijavljeno blago, zato vključitev pomenov s področij, ki niso v zvezi s z zadevnimi proizvodi, ni ustrezna.

6Tožena stranka je vztrajala, da je bila njena presoja pravilna. Poudarila je, da zadevno blago tvori homogeno skupino. Naslovi v Nicejski klasifikaciji ne določajo kategorij, temveč splošno označujejo področja.

Dokazni postopek

7Sodišče je pregledalo listine, ki sta jih stranki predložili. Besedil v tujih jezikih ni upoštevalo (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku³); je pa vzelo v obzir vse posnetke spletnih strani z izdelki, na katerih so besede „color“, „aktiv“ in „activ“.

K I. točki izreka

8Tožba ni utemeljena.

9Znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, zlasti iz besed, vključno s priimki in imeni, ali iz slik, črk, številk, barv, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov, če se lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikuje ali razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij ter se ti znaki v registru lahko prikažejo na način, ki Uradu in drugim pristojnim organom ter javnosti omogoči jasno in natančno določitev predmeta varstva, ki je zagotovljeno njihovemu imetniku (prvi odstavek 42. člena ZIL-1).

10Določenih znakov ni mogoče zavarovati z znamko. Pri njih obstajajo tako imenovani absolutni (izključitveni) razlogi (43. člen ZIL-1). Med drugim se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka (točka b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1), niti znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev (točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1).

11Osnovna naloga znamke je razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.⁴ Prepoved običajnih (brez razlikovalnosti) in opisnih znamk pa zasleduje še cilj, ki je v javnem interesu. Gre za to, da ostanejo taki znaki prosti in na razpolago vsem v gospodarskem prometu (in ne le enemu gospodarskem subjektu).⁵

12Razlikovalni učinek se presoja z vidika povprečnega potrošnika. Zanj velja, da je razmeroma dobro obveščen, razumno pozoren in preudaren. Odločilno je, kako zazna prijavljeno blago ali storitve. Že majhna stopnja razlikovalnega učinka znamke je dovolj, da uporaba točke b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 ne pride v poštev.⁶

13Tudi prepoved iz točke c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 sodi v krog absolutnih razlogov za zavrnitev znamke in se ocenjuje iz zornega kota povprečnega potrošnika. Izključuje tako imenovane opisne znake: znake, ki v očeh povprečnega potrošnika, neposredno ali posredno, označujejo eno od bistvenih (osnovnih) lastnosti prijavljenega blaga ali storitev.⁷ Taki znaki javnosti ne omogočajo, da določi izvor blaga in storitve.⁸

14Tako pomanjkanje razlikovalnega učinka, kot opisni značaj znaka se presojata v oziru na prijavljeno blago in storitev.⁹

15Povzeto je mogoče zaslediti tudi v ustaljeni sodni praksi. Sodišče Evropske unije (prej: Sodišče Evropskih skupnosti) je večkrat poudarilo, da se obstoj posameznih absolutnih razlogov za zavrnitev, vedno presoja glede na prijavljeno blago in storitve ter zainteresirano javnost (potrošniki tega blaga in storitev); v obzir se vzame še javni interes.¹⁰ Slednji pri odsotnosti razlikovalnosti¹¹ obsega zahtevo, da potrošniku zagotavlja prepoznavo izvora blaga in storitev (omogoči se mu razlikovanje brez možne zmede).¹² Javni interes, ki ga ščiti prepoved opisnih znakov,¹³ pa je v prosti uporabi znakov, ki opisujejo lastnost blaga in storitev ter zajema prepoved, da si take znake lastijo posamezniki na trgu.¹⁴ Prvine absolutnih razlogov po točki b) in točki c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 se torej prekrivajo.¹⁵ Med drugim to pomeni, da je opisni besedni znak apriori brez slehernega razlikovalnega učinka.¹⁶ Besednega znaka ni mogoče registrirati, če vsaj eden od njegovih možnih pomenov izraža značilnost blaga in storitev.¹⁷

16V nadaljevanju je sodišče ločeno obravnavalo izključitvene razloge za blago.¹⁸

Opisnost znaka (točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1)

17Kot rečeno, prepoved registracije opisnih znakov ščiti javni interes: da ti ostanejo v prosti uporabi in niso domena podjetja,¹⁹ ki jih je prijavilo. Uporabljajo jih lahko vsi gospodarski subjekti svobodno.²⁰

18Opisni so znaki, ki pri običajni uporabi, z vidika upoštevne javnosti, označujejo prijavljene proizvode ali storitve, bodisi direktno, bodisi posredno (z omembo ene od bistvenih lastnosti). Kot taki imajo neposredno, jasno zvezo s prijavljenim blagom in storitvami na način, ki povprečnemu potrošniku omogoča, da zlahka prepozna opis ali eno od lastnosti proizvodov ali storitev.²¹ V tem pogledu gre za razumsko predvidevanje, da bo upoštevna javnost znak zaznala kot opis ene od lastnosti blaga ali storitev.²²

19Urad je štel, da so prijavljeni izdelki blago široke potrošnje, namenjeni povprečnemu potrošniku, ki nakupuje v trgovinah. Slednji razume angleški jezik, tudi izpeljanke in skovanke. Tej opredelitvi tožeča stranka ni oporekala.

20Z oceno tožene stranke sodišče soglaša. Na tem mestu le dodaja, da so predmetno blago običajni izdelki za ohranjanje ali doseganje čistoče, namenjeni splošni (širši) in strokovni slovenski javnosti (na primer čistilnicam, čistilnim servisom in tako dalje). Za strokovno javnost sicer (praviloma) velja, da je bolj pozorna oziroma pazljiva. Toda te okoliščine tožena stranka pravilno ni vzela v obzir. Dejstvo, da je del upoštevne javnosti strokovno podkovan, ne sme vplivati na merila presoje opisnosti znaka. Povedano preprosto, kriteriji za opisnost znaka niso odvisni od ravni pozornosti strokovne javnosti.²³

21Kar se tiče tujega jezika, sodišče ne dvomi, da povprečni slovenski potrošnik pozna angleški jezik do te mere, da razume pomen besed „color“ in „aktiv“. Prvo bo prepoznal kot „barvo“, drugo pa kot „dejavno“, „živahno“, „aktivno“, „energično“.²⁴ Tega ne spremeni slovnična nepravilnost zapisa (beseda „aktiv“).

22Varstvo besednega znaka obsega zaščito besed kot takih in njihovega pomena. Prevod prve besede je barva, druge pa, kljub slovnični napaki, dejaven, živahen, aktiven. Morebitno opisnost je zato sodišče presodilo po pomenu teh besed in samega izraza.²⁵ Pojmovno celoto bo povprečni slovenski potrošnik dojel kot živahna, aktivna, dejavna barva.

23Tožena stranka je zavrnila varstvo znamke za sledeče blago: pripravke za beljenje perila, čistila za pranje perila, čistila za gospodinjstvo, sredstva za izpiranje perila, sredstva za izpiranje posode, pripravke za odstranjevanje madežev, pripravke za čiščenje, pripravke za beljenje za gospodinjske namene in odstranjevalce madežev.

24Našteti izdelki so predvideni na eni strani za doseganje čistoče (perila, posode, gospodinjstva) in na drugi strani za ohranjanje čistoče (perila, posode, gospodinjstva). Po lastnostih in namenu gre nedvomno za čistila; njihova narava se skriva v prizadevanju, da je nekaj čisto. Ti izdelki se prodajajo na zelo podoben način, na policah trgovin ali pa neposredno večjim odjemalcem (čistilni servisi, čistilnice in tako naprej).

25Besedni znak „COLOR AKTIV“ kot celota ne presega pomena, ki ga ima ta izraz, to je živahna, aktivna, dejavna barva. V povezavi s proizvodi, za katere je Urad zavrnil varstvo s položaja slovenskega povprečnega potrošnika, je opisen. Navedbe tožeče stranke o tem, da je tožena stranka spregledala pomen „color aktiv“ oziroma mu pripisala napačnega, ne držijo. Nasprotno, tožena stranka je ocenila celotni vtis znaka, preučila je zaznavanje znaka kot celote s strani povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Ravno slednji bi znak „COLOR AKTIV“ za izdelke, namenjene ohranjanju ali doseganju čistoče perila, posode ali gospodinjstva, zaznal kot ključno lastnost oziroma značilnost proizvoda: čistilo, pri katerem se barve ohranijo (se ne poškodujejo, ne obledijo). V tej luči zadevni znak služi za opis bistvene lastnosti prijavljenih izdelkov. Z drugimi besedami, sposobnost čistil, da nekaj očistijo in ob tem ohranijo barve, se objektivno, jasno, določno in trajno odraža kot značilnost čistilnih sredstev.²⁶ Povprečnemu potrošniku ni treba narediti nadaljnjih miselnih korakov, kot trdi tožeča stranka. Izraz takoj prepozna kot odraz opisane osnovne lastnosti čistil in ga neposredno poveže z njimi. Kot tak pa mora ostati v prosti uporabi²⁷ in si ga ne sme lastiti podjetje, ki ga je prijavilo kot znamko. Ne gre prezreti, da se na trgu čistilnih sredstev že uporablja. Določena podjetja jih že označujejo s tem izrazom oziroma njegovim delom.²⁸

26Sodišče pri tem pripominja, da zadošča, da je (le) eden od možnih pomenov besednega znaka značilnost prijavljenega blaga.²⁹

27Nicejska klasifikacija vsebuje seznam proizvodov in storitev, ki so uvrščeni v posamezne razrede. Vsak razred ima naslov, ki je sestavljen iz splošnih navedb, ki označujejo področja, na katera okvirno spadajo proizvodi in storitve.³⁰ Izdelki, ki jih je prijavila tožeča stranka sodijo v razred 3 Nicejske klasifikacije: pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje; mila, parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase; sredstva za čiščenje zob.

28Načeloma velja, da mora Urad pri preizkusu, ali obstaja izključitevni razlog, le-tega opraviti za posamezno blago ali storitev. Izjema so primeri, ko za vrsto ali skupino blaga ali storitev ugotovi enak zavrnitveni razlog. Takrat lahko poda splošno obrazložitev za vse zadevne proizvode ali storitve.³¹ Pogoj za to je zadostna neposredna in konkretna povezava med blagom ali storitvami (dovolj enotna (homogena) kategorija). Ta se odraža v tem, da je obrazložitev odločitve jasna in uporabljiva za vsak proizvod ali storitev. Golo dejstvo, da določeno blago ali storitve sodi v isti razred Nicejske klasifikacije, ne pomeni, da je opisana predpostavka izpolnjena.³²

29Tožena stranka je opisanim merilom sledila. Sklenila je, da so obravnavani izdelki čistila in zanje oblikovala enotno razlago absolutnih razlogov za zavrnitev znamke.

30Ugovor tožeče stranke, da gre za blago, ki spada v več podkategorij razreda 3 Nicejske klasifikacije in zato ne tvori homogene kategorije, ni umesten. Kriterij za enotno skupino je neposredna in konkretna povezava med proizvodi. Ta pa nedvomno obstaja: tako pripravki za beljenje perila, kot sredstva za izpiranje perila, posode, pripravki za odstranjevanje madežev, pripravki za beljenje v gospodinjske namene in odstranjevalci madežev, čistila za pranje perila in za gospodinjstvo, pripravki za čiščenje, so sredstva za čiščenje, so čistila.³³ Kot že zapisano, je njihov namen ustvarjanje ali ohranjanje čistoče, po lastnostih so ti izdelki čistila; z njimi se očistijo površine, oblačila, posoda. Tržijo se na zelo soroden način: prodajajo se na policah trgovin ali pa neposredno večjim odjemalcem. Na dlani je, da je med njimi zadostna, neposredna in jasna zveza. Zaključek tožene stranke, da prijavljeno blago spada v homogeno skupino, je torej pravilen.

31Ne omaje ga niti očitek, da blago nima enakih lastnosti glede na barve. Kot že večkrat poudarjeno, predpostavka za skupno obravnavo obsega zadostno,³⁴ neposredno in konkretno povezavo med proizvodi. Njihova narava, lastnosti, namen in trženje pa so do te mere istovrstni, da tvorijo tako enotno skupino. Način, metoda delovanja je lahko različna, to je seveda odvisno od izdelka; so pa vsi sredstva za čiščenje. Tako na primer lahko odstranjevalci madežev očistijo pisano perilo, ne da bi zbledele njegove barve. Drugače je seveda pri posodi, ko sredstvo za izpiranje posode lahko ohrani ročno poslikavo na porcelanu. Podobno velja za druge barvne oziroma barvane površine in čistila zanje. Nenazadnje obstajajo pripravki za beljenje perila (belila), ki odstranijo umazanijo oziroma madeže raznobarvnega sintetičnega perila. Poleg tega se belila za perilo uporabljajo tudi za čiščenje v gospodinjstvu. Teza tožeče stranke, da pripravki za beljenje le razbarvajo oblačila in ne ohranjajo barv, tako ni točna. Nekoliko skopo pojasnilo tožene stranke o čistilih zato ne pomeni, da je v tem delu njena obrazložitev splošna in abstraktna (nenazorna). Kot že zgoraj povedano, našteti izdelki sodijo med čistila, torej čistilna sredstva in med njimi obstaja neposredna in jasna povezava. Nenazadnje pa tožeča stranka ni omejila (izključila) svoje prijave znamke za blago, ki pri čiščenju ohranja barve.³⁵

Odsotnost razlikovalnega učinka (točka b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1)

32Pomanjkanje razlikovalnega značaja pomeni, da znak ne opravlja svoje osnovne naloge - prepoznave porekla blaga oziroma storitev; ta zagotavlja potrošniku ponovitev ali izognitev izkušnji.³⁶ Enako kot pri presoji opisnosti, je treba pri oceni razlikovalnega učinka razčleniti vsa pravno pomembna dejstva glede na prijavljeno blago, s stališča zaznavanja upoštevne javnosti (povprečnih potrošnikov teh izdelkov) in ob upoštevanju javnega interesa. Pri tem je bistven celotni vtis znamke. Okoliščina, da vsak (posamezni) del znamke nima razlikovalnega učinka, ne vodi (avtomatično) do zaključka, da znamka kot celota ni razlikovalna.³⁷

33Pri presoji pride v poštev le prijavljeno blago v očeh povprečnega potrošnika.³⁸ Znamka mora potrošniku omogočiti ločevanje proizvodov, ki jih označuje, od ostalih, ne da bi to zahtevalo posebno pozornost. Kot pri opisnosti, tudi razlikovalni učinek, potreben za registracijo znamke, ne sme biti odvisen od ravni pozornosti te javnosti. To pomeni, da nivo pazljivosti povprečnega potrošnika ni kriterij pri oceni razlikovalnega učinka.³⁹

34V tej točki se sodišče, v izogib ponavljanju, sklicuje na že dane opredelitve prijavljenega blaga (naravo, namen, lastnosti, trženje), povprečnega potrošnika (z njegovim zaznavanjem proizvodov in razumevanjem angleškega jezika), pomena besed in celotnega vtisa znaka z gledišča povprečnega potrošnika. Tudi za oceno razlikovalnega učinka velja, da zadošča, da je eden od možnih pomenov besednega znaka nerazlikovalen.⁴⁰

35Končno je treba že razčlenjene razloge, da prijavljeno blago tvori homogeno skupino (26. do 30. točka te obrazložitve), uporabiti tudi za presojo obstoja razlikovalnega učinka. Zadevni izdelki so čistilna sredstva, med njimi je neposredna in konkretna zveza in zanje pride v poštev enotna utemeljitev absolutnih razlogov za zavrnitev znamke.

36Poleg tega, da je opisni besedni znak apriori brez slehernega razlikovalnega učinka,⁴¹ pa je iz povzetega na dlani, da znak „COLOR AKTIV“ povprečnemu potrošniku zadevnega blaga ne omogoča prepoznave njegovega porekla. Še drugače, upoštevna javnost ne more, brez verjetnosti zmede, določiti izvora blaga.⁴² Zanjo znak nima razlikovalnega učinka (točka b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1).

Na kratko še o sodni praksi

37V podkrepitev svojih stališč, se je tožeča stranka sklicevala na odločitve naslovnega sodišča. Slednje se je v sodbi I U 988/2012 z dne 27. 6. 2013 ukvarjalo s pomanjkljivo seznanitvijo prijavitelja pred zavrnitvijo (70. člen ZIL-1), ko je Urad v obvestilu le citiral pravila ZIL-1. Pričujoč primer ni tak; tožena stranka je svoj poziv ustrezno obrazložila. Obstoj izključitvenih razlogov je, po tem ko se je o njih izrekla tožeča stranka, preverila in izdala v tem sporu izpodbijano odločbo. V zadevi I U 141/2019, pa je sodišče našlo očiten razkorak med posameznimi storitvami, ki jih je Urad uvrstil v skupino pisarniških in administrativnih storitev,⁴³ za kar ni dal ustreznega pojasnila. Položaj ni primerljiv; za vse tu obravnavane proizvode je tožena stranka (pravilno) ugotovila, da so čistilna sredstva.

K II. točki izreka

38Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, saj je sodišče tožbo zavrnilo (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Objavljen v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije, številka 51/74 in Uradnem listu Republike Slovenije številka 9/92 z dne 21. 2. 1992.
² Ta postopek se je vodil po 54. členu Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL-1; objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 45/2001 z dne 7. 6. 2001, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 37/2004 z dne 15. 4. 2004, 20/2006 z dne 24. 2. 2006, 100/2013 z dne 6. 12. 2013 in 23/2020 z dne 14. 3. 2020) in 5. členu Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk (objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 71/1997 z dne 21. 11. 1997).
³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.
⁴ Primerjaj prvi odstavek 42. člena ZIL-1. Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-39/97 z dne 29. 9. 1998, osemindvajseti odstavek in C-517/99 z dne 4. 10. 2001, dvaindvajseti odstavek. Enako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi III Ips 111/2016 z dne 23. 1. 2018, 15. točka.
⁵ Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 615/2008 z dne 24. 3. 2009, 11. točka in X Ips 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, dvanajsti odstavek.
⁶ Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, X Ips 142/2013 z dne 19. 11. 2013, 6. točka.
⁷ Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, deveti odstavek.
⁸ Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 1796/2006 z dne 30. 9. 2008, 7. točka.
⁹ Sodišče Evropske unije v zadevi T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 21. točka in tam naštete sodbe.
¹⁰ Sodba Sodišča Evropske unije T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 21. in 22. točka ter tam naštete sodbe.
¹¹ To je izključitveni razlog po točki b) prvega odstavka 43.člen ZIL-1.
¹² Sodba sodišča Evropske unije C-37/03 z dne 15. 9. 2005, 60. točka.
¹³ Ta prepoved ustreza točki c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1.
¹⁴ Sodbe Sodišča Evropske unije T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 24. in 25. točka, T-669/20 z dne 2. 3. 2022, 37. točka, T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 19. točka, C-488/16 z dne 6. 9. 2018, 36. točka ter tam naštete sodbe.
¹⁵ Sodba Sodišča Evropske unije T-211/2020 z dne 20. 10. 2021, 20. točka in tam omenjena sodba.
¹⁶ Sodba Sodišča Evropske unije T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 26. točka in tam omenjena sodba.
¹⁷ Sodbi Sodišča Evropske unije T-669/20 z dne 2. 3. 2022, 54. točka in tam naštete sodne odločbe, C-191/01 z dne 23. 10. 2003, 32. točka.
¹⁸ Absolutni razlogi za zavrnitev znamke se tehtajo samostojno (ločeno, so neodvisni; sodbe Sodišča Evropske unije T-211/2020 z dne 20. 10. 2021, 21. točka, T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 64. točka, T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 26. točka, C-37/03 z dne 15. 9. 2005, 59. točka in ostale).
¹⁹ S tem se prepreči položaj, ko bi si eno podjetje na trgu prilastilo opisni znak na račun ostalih, tudi svoje konkurence in ji s tem preprečilo uporabo besed za opis svojih izdelkov (sodba Sodišča Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 31. točka).
²⁰ Sodbe Sodišča Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 66. točka, T- 332/16 z dne 7. 12. 2016, 17. točka, T-118/06 z dne 2. 4. 2019, 25. točka, T-334/03 z dne 12. 1. 2005, 23. točka in tam naštete sodne odločbe.
²¹ Sodbe Sodišča Evropske unije T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 22. točka, T-86/19 z dne 13. 5. 2020, 35. točka, T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 28. točka, T-610/2015 z dne 30. 9. 2015, 18. točka, T-458/13 z dne 16. 10. 2013, 16. točka, T-334/03 z dne 12. 1. 2005, 24. in 25. točka ter tam naštete sodbe.
²² Sodba Sodišča Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 43. točka in tam omenjene sodbe.
²³ Sodba Sodišča Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 14. točka in tam omenjena sodba.
²⁴ Prevod besede „color“ je barva, besede „active“ pa živahen, dejaven, aktiven, energičen. Sicer beseda „aktiv“ v nemškem jeziku pomeni dejaven, aktiven, tvoren (povzeto po spletnem slovarju pons.com).
²⁵ Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 142/2013 z dne 19. 11. 2013, 8. točka in I Up 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, deseti odstavek.
²⁶ Sodbi sodišča Evropske unije T-332/16 z dne 7. 12. 2017, 28. točka in T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 37. točka. Primerjaj še sodbo T-610/13 z dne 30. 9. 2015, 37. in 38. točko.
²⁷ Na voljo mora ostati vsem, ki bi z njim želeli opisati svoje blago (sodba Sodišča Evropske unije T-332/16 z dne 7. 12. 2017, 17. točka).
²⁸ Na primer: Activ color, Color Activ, Spee Aktiv Gel, Spee Aktiv prašek, Linux color activ, Color-Aktiv (upravni spis, priloga 4). Primerjaj še sodbo Sodišča Evropske unije T-332/16 z dne 7. 12. 2017, 27. točka. Sicer dejanska (obstoječa) uporaba ni odločilna, dovolj je možnost, da do nje pride.
²⁹ Sodbe Sodišča Evropske unije T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 23. točka, T-334/03 z dne 12. 1. 2005, 30. točka, T-356/00 z dne 20.3. 2002, 30. točka.
³⁰ Sodba Sodišča Evropske unije C-307/10 z dne 19. 6. 2012, 7. točka.
³¹ Sodbe Sodišča Evropske unije C-239/05 z dne 15. 2. 2007, 34. točka, T-297/07 z dne 15. 10. 2008, 22. točka, T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 27. točka.
³² Sodba Sodišča Evropske unije T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 28. točka.
³³ Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je čistilo sredstvo za čiščenje.
³⁴ Podčrtalo naslovno sodišče.
³⁵ Sodba Sodišča Evropske unije T-610/2013 z dne 30. 9. 2015, 38. točka.
³⁶ Sodbe Sodišča Evropske unije T-197/21 z dne 9. 3. 2022, 22.točka, T-211/20 z dne 20. 10. 2021, 18. točka, T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 54. točka in tam omenjene sodbe.
³⁷ Sodba Sodišča Evropske unije C-304/06 z dne 8. 5. 2008, 41. točka in tam omenjene sodbe.
³⁸ Sodba Sodišča Evropske unije T-211/20 z dne 20. 10. 2021, 44. točka in tam naštete sodbe.
³⁹ Sodba Sodišča Evropske unije T-123/18 z dne 14. 2. 2019, 17. točka in tam naštete sodbe. Enako v sodbah T-211/20 z dne 20. 10. 2021, 53. točka in C-311/11 z dne 12. 7. 2012, 50. točka.
⁴⁰ Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, enajsti odstavek.
⁴¹ Sodbi Sodišča Evropske unije C-51/10 z dne 10. 3. 2011, 46. točka, T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 26. točka in tam omenjena sodba, kot tudi sodbi T-332/16 z dne 7. 12. 2017, 33. točka in T-610/13 z dne 30. 9. 2015, 48. točka.
⁴² Sodba Sodišče Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 68. točka.
⁴³ Šlo je na primer za storitve, ki so se nanašale na računalniške baze podatkov, zbiranje naročnin za telekomunikacijske storitve za druge, storitve primerjave cen in tako dalje.