VSL Sklep II Cp 1481/2022

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 29. 3. 2022 odločilo, da stroške postopka nosi tožeča stranka (tožnik). Takšno odločitev je sprejelo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Na tej podlagi je po pravnomočnosti sodbe sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep o višini stroškov, ki jih je tožnik dolžan povrniti toženi stranki (toženki), in sicer 1.684,62 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki je vložil dve ločeni pritožbi (priporočeno po pošti dne 24. 6. 2022 in 27. 6. 2022) z identično vsebino. Meni, da je sodišče toženki priznalo preveč točk za zastopanje na prvem naroku dne 8. 10. 2019, ki je trajal le 15 minut (400 točk). Za ostale naroke je namreč toženki priznano po 200 in 100 točk, pri čemer je narok 12. 12. 2019 trajal eno uro in 19 minut (200 točk), narok 9. 5. 2019 45 minut (100 točk) in narok 11. 11. 2021 1 uro in 30 minut (200 točk). Toženka je uveljavila tudi 20 točk za odsotnost iz pisarne v času poti na narok in priglasila druge stroške, ki jih sodišče ni priznalo. Tožnik verjame, da je sodišče ravnalo po zakonu, znesek stroškov pa je zanj prevelika finančna obremenitev. Živi od invalidske pokojnine in nima drugih prihodkov, od pokojnine pa odplačuje bančno posojilo z mesečnim obrokom v višini 263,00 EUR. Prosi, da mu sodišče odobri obročno odplačilo stroškov na 16 obrokov.

3Toženka na pritožbi ni odgovorila.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Sodišče prve stopnje je potrebne pravdne stroške toženke odmerilo v skladu z 8. členom Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) in na podlagi veljavne Odvetniške tarife – OT. V izpodbijanem sklepu je natančno specificiralo, katere stroške je toženki priznalo in to tudi ustrezno obrazložilo.

6Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče toženki priznalo preveč točk za zastopanje na prvem naroku dne 8. 10. 2019, ki je trajal le 15 minut. Glede na vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi (6.800 EUR, zvišano na 9.132,32 EUR) se v skladu s 1. točko tar. št. 20 OT v zvezi s 1. točko tar. št. 19 OT (po tej se za sestavo tožbe prizna 400 točk) za obrazložen odgovor na tožbo prizna 400 točk. Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Toliko točk je sodišče prve stopnje toženki za prvi narok tudi pravilno priznalo. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk, kolikor je sodišče toženki priznalo za naroka 12. 12. 2019 in 11. 11. 2021. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk, kolikor je sodišče toženki pravilno priznalo za narok dne 9. 5. 2019. Poleg tega je sodišče toženki utemeljeno priznalo tudi dodatne točke za porabljeni čas v primerih, ko je narok trajal nad eno uro, torej za naroka 12. 12. 2019 in 11. 11. 2021 (urnina po prvem odstavku 6. člena OT).

7Toženka je utemeljeno uveljavljala, sodišče pa ji je pravilno priznalo 20 točk za odsotnost iz pisarne v času poti na narok (za začete pol ure), kar je v skladu s četrtim odstavkom 6. člena OT.

8Ostalih priznanih stroškov tožnik konkretizirano ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu materialnopravne pravilnosti izpodbijane odločitve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Prav tako ni storilo kršitev določb postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Obročnega plačila odmerjenih pravdnih stroškov sodišče ne more dovoliti, lahko pa se za obročno plačilo tožnik poskusi dogovoriti s toženko.