VSL Sklep II Cp 1507/2022

I. Pritožba A. A. se zavrže.

II. Pritožba tretjetožene stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tretjetožene stranke, vloženo dne 8. 4. 2022 zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1650/2021 z dne 20. 10. 2021. A. A., dedinja po pok. B. B., prvotni tožeči stranki, in tretjetožena stranka (tretji toženec) vlagata pritožbo zoper izpodbijani sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), zaradi kršitve 31., 25. in 125. člena Ustave RS (URS) ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Predlagata, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožnika v pritožbi obširno grajata ravnanje prvostopenjske sodnice z navedbami: da vedoma krši določbe ZPP, saj bi morala po uradni dolžnosti in zakonu že leta 2015 razveljaviti vsa pravdna dejanja Centra za socialno delo, ki nima in ni imel potrebnega pooblastila za zastopanje tožeče stranke B. B.; zaradi prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari sodnica ne more in ne sme ponovno odločati o pritožbi tretjega toženca, saj naklepno krivo sodi in prikriva resnico, da je uradno zakonsko veljavno tožeča stranka v tej zadevi hči B. B., tj. A. A., ki ima uradno zakonsko veljavno pooblastilo; v sodnem spisu so bile priloge A 256 do 265 protizakonito in protiustavno izločene. Pooblastilo B. B. priznavata za uradno zakonsko veljavno Okrožno sodišče v Ljubljani v drugi zadevi ter druga sodna izvedenka psihiatrinja. Pritožnika navajata, da so sodniki na Višjem sodišču v Ljubljani dolžni po uradni dolžnosti in Zakonu o kazenskem postopku prijaviti kaznivo dejanje krivega sojenja in zlorabe uradnega položaja sodnice in način postopanja podrobneje pojasnjujeta ter zatrjujeta, da bodo drugače tudi višji sodniki storilci kaznivega dejanja opustitve ovadbe. Pravdni postopek II P 1722/2012 se mora avtomatsko po uradni dolžnosti ponoviti, zato pritožnika pozivata sodnike na Višjem sodišču v Ljubljani, da v celoti razveljavijo izpodbijani sklep in pravdna dejanja CSD ter zadevo vrnejo v ponovno obravnavo pred drugega sodnika.

2Pritožba A. A. ni dovoljena, pritožba tretjega toženca pa je neutemeljena.

Glede pritožbe A. A.:

3Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tretjega toženca in ni odločalo o pritožbi A. A. Ta v zadevi nastopa na strani tožeče stranke, kot dedinja po pokojni prvotni tožnici B. B., medtem ko je C. C. tretji toženec. Ker tako A. A. nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena pritožba nasprotne stranke (in ne njena pritožba), njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje jo je zato v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.¹

Glede pritožbe tretjega toženca:

4O predmetni zadevi je že pravnomočno odločeno.² Pravnomočno je odločeno tudi o predlogu tretjega toženca za obnovo tega postopka (vloženem 24. 9. 2020).³ O pritožbi zoper prvostopenjski sklep z dne 12. 8. 2021, s katerim je bilo odločeno o tem predlogu, je namreč Višje sodišče v Ljubljani odločilo s sklepom pod opr. št. II Cp 1650/2021 z dne 20. 10. 2021. Pritožba tretjega toženca, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo z izpodbijanim sklepom, je bila vložena zoper navedeni sklep višjega sodišča.

5Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, pozna civilni pravdni postopek le dve redni stopnji sojenja, Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je večkrat izrazilo stališče, da 25. člen URS ne zagotavlja pravice do pritožbe v več kot dvostopenjskem postopku. Zoper odločbo sodišča druge stopnje je dopustna pritožba le, kadar to nastopa kot sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo in je bila pravica do pritožbe tretjemu tožencu zagotovljena z izdajo sklepa sodišča druge stopnje, zoper katerega ni pravnega sredstva. Povedano drugače: višje sodišče je z navedenim sklepom odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča in ni odločalo kot sodišče prve stopnje, da bi bila zoper takšen sklep dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče.

6Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da zoper navedeni sklep višjega sodišča ni pravnega sredstva oziroma ni pritožbe, zato pritožba tretjega toženca zoper ta sklep ni dovoljena in jo je pravilno zavrglo v skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Navedenih odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa tretji toženec ne izpodbija.⁴

7Ostale pritožbene navedbe se ne nanašajo na pravilnost izpodbijanega sklepa, relevantne so bile predhodno glede odločitve o glavni stvari, na večino teh je bilo tretjemu tožencu predhodno ob preizkusih izpodbijanih odločitev s strani višjega sodišča že odgovorjeno. Nadaljnji odgovori na pritožbene navedbe zato niso potrebni.

8Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tretjega toženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ 1. točka 365. člena ZPP določa, da lahko sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, pritožbo zavrže kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno.
² Tožba je bila zavržena s sklepom P 1722/2012-II z dne 14. 5. 2015, ki je bil potrjen s sklepom VSL II Cp 3106/2015. Pravnomočno je bila zavržena revizija tožnice zoper navedeni sklep VSL, s sklepom VS RS II Ips 247/2017 pa je bila zavržena revizija tretjega toženca zoper navedeni sklep VSL.
³ Predhodno je bilo vloženih že več predlogov za obnovo postopka.
⁴ Le v prilogi pritožbe, označeni s številko 1, je na kopiji sklepa sodišča prve stopnje dopisano, da gre za kršenje 25. člena URS – pravica do pravnega sredstva, kar pa, glede na že obrazloženo, ni utemeljeno.