UPRS Sodba II U 18/2020-12

I. Tožbi se ugodi. Sklep Službe za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 107/2019 z dne 24. 1. 2020 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1Z izpodbijanim sklepom je Služba za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: organ za brezplačno pravno pomoč) tožeči stranki priznala stroške nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 574,77 EUR, ki se nakažejo na njen transakcijski račun, odprt pri banki (I. točka izreka) in odločila, da se sredstva nakažejo iz proračunske postavke 9220 – brezplačna pravna pomoč (II. točka izreka).

2V obrazložitvi sklepa organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da je bila z odločbo št. Bpp 107/2019 z dne 29. 5. 2019 prosilki A. A. odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in vložitev tožbe z zastopanjem pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ter za sklenitev morebitne poravnave v postopku mediacije zoper delodajalca zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bila izbrana tožeča stranka, ki je organu za brezplačno pravno pomoč po izvedbi storitve poslala izpolnjeno napotnico. Na njeni podlagi in na podlagi določbe šestega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki priznal priglašene stroške, ki jih je v obrazložitvi sklepa podrobneje navedel in med drugim pojasnil, da pa tožeči stranki ni priznal priglašenih stroškov tretje pripravljalne vloge ter stroškov za pristop k mediaciji, ker je mediacija namenjena strankam postopka. Kolikor dodeljeni odvetnik k mediaciji pristopi, odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči krije le sklenjeno poravnavo k mediaciji. Organ je zato tožeči stranki priznal nagrado in stroške v skupni višini 471,12 EUR ter DDV v znesku 103,65 EUR, kar znaša skupaj 574,77 EUR.

3Tožeča stranka pojasnjuje, da vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepriznanih stroškov mediacije, h kateri je pristopila dne 12. 7. 2019. Poudarja, da je bila upravičenka z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči poučena, da mora podati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in da je dolžna v postopku mediacije tudi sodelovati, razen če mediacija ni primerna. Odobrena brezplačna pravna pomoč za svetovanje in za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje zajema po njenem mnenju tudi zastopanje upravičenke v postopku alternativnega reševanja sporov pri delovnem sodišču. Postopek mediacije je namreč del sodnega postopka, tekom katerega je bila opravljena mediacija, zaradi česar meni, da ji pripada nagrada tudi za zastopanje upravičenke v mediacijskem postopku, in sicer ne glede na to, da v mediacijskem postopku ni prišlo do sklenitve poravnave. V utemeljitev svojih navedb se tožeča stranka sklicuje na določbo 7. člena ZBPP, na sodno prakso Upravnega sodišča RS v tovrstnih zadevah ter na Odvetniško tarifo, ki v tarifni številki 4/1 odvetniku za zastopanje v postopku mediacije priznava posebno nagrado tudi v primeru, če do sklenitve poravnave ne pride.

4Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek za priznanje stroškov mediacije dne 12. 7. 2019 v višini 300 točk ter povezanih materialnih stroškov v pavšalu v višini 6 točk, spremeni tako, da toženi stranki naloži, da mora tožeči stranki plačati znesek 112,00 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti. Zahteva še povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Tožena stranka in A. A. kot prizadeta stranka na tožbo nista odgovorili.

6K točki I izreka:

7Tožba je utemeljena.

8Med strankama v postopku je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka kot izvajalka brezplačne pravne pomoči upravičena tudi do povračila stroškov zastopanja upravičenke do brezplačne pravne pomoči v postopku alternativnega reševanja delovnopravnega spora, ki se je končal brez sklenjene sodne poravnave.

9Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je bila v obravnavani zadevi brezplačna pravna pomoč dodeljena A. A. za pravno svetovanje in vložitev tožbe z zastopanjem pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ter za sklenitev morebitne poravnave v postopku mediacije zoper delodajalca zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena tožeča stranka. V odločbi je organ upravičenost do brezplačne pravne pomoči, sklicujoč se na določbo 28. člena ZBPP, vezal na izpolnitev obveznosti upravičenke, da v primeru, če da soglasje za mediacijo nasprotna stranka, tudi sama poda takšno soglasje in da v mediacijskem postopku, če je mediacija primerna, tudi sodeluje.

10Po sodni praksi Upravnega sodišča RS1 v primeru, ko je prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena za zastopanje v postopku, izvajalcu brezplačne pravne pomoči pripadajo tudi stroški, ki nastanejo v mediacijskem postopku, ki je bil izveden v okviru postopka v zadevi, za katero je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč. Mediacijski postopek, ki je bil opravljen tekom sodnega postopka, se namreč šteje za del sodnega postopka, za katerega je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, saj je upravičenost prosilca do brezplačne pravne pomoči po četrtem odstavku 28. člena ZBPP vezana na njegovo sodelovanje v morebitnem mediacijskem postopku. Če prosilec ne izkaže pripravljenosti za sodelovanje v mediacijskem postopku, če vanj privoli nasprotna stranka, in se postopka neupravičeno ne udeleži, mu pravica do brezplačne pravne pomoči preneha (peti odstavek 28. člena ZBPP). Zaradi prepletenosti sodnega in mediacijskega postopka se šteje, da odobreni stroški sodnega postopka krijejo tudi stroške medicijskega postopka, ki se izvede tekom sodnega postopka. Upravičenec do brezplačna pravne pomoči ima namreč pravico do pravne pomoči dodeljenega odvetnika tudi v mediacijskem postopku, izvajalec brezplačne pravne pomoči pa ima za opravljeno delo v tem postopku pravico do nagrade – četudi mediacija ni uspela. Zato stroški mediacije, do katerih je upravičen odvetnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči, ne zajemajo le stroškov sklenjene poravnave v postopku mediacije, temveč zajemajo v primeru, ko se mediacija ne zaključi uspešno (s sklenitvijo poravnave), tudi stroške zastopanja stranke v postopku mediacije, kar izhaja tudi iz Tarifne številke 4 Odvetniške tarife. Organ za brezplačno pravno pomoč zato ni ravnal pravilno, ko tožeči stranki z izpodbijanim sklepom ni priznal tudi stroškov, nastalih v postopku mediacije zaradi zastopanja upravičenke do brezplačne pravne pomoči.

11Ker je bilo z izpodbijanim sklepom materialno pravo uporabljeno nepravilno, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. Sodišče je tako odločilo kljub predlogu tožeče stranke, naj sodišče sklep v sporu polne jurisdikcije spremeni. Izrek izpodbijanega sklepa namreč ne vsebuje zavrnilnega dela, in to kljub temu, da organ zahtevku tožeče stranke (kot to izhaja iz njegove obrazložitve) ni ugodil v celoti in ji ni priznal vseh priglašenih stroškov, vključno s stroški, nastalimi v postopku mediacije. Ker torej organ o delu zahtevka za izplačilo nagrade in pripadajočih materialnih stroškov v nasprotju s predpisi formalnopravno ni odločil (kar predstavlja kršitev pravil postopka)2, sodišče ni sledilo tožničinemu zahtevku, naj sodišče samo odloči v sporu polne jurisdikcije in ji (namesto upravnega organa) prizna priglašene stroške mediacije. Sodišče, ki v upravnem sporu presoja zakonitost odločitev upravnih organov, zaradi načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave RS ni upravičeno prevzemati vloge in funkcije izvršilne veje oblasti3. Zakon sodišču v obravnavani zadevi ne nalaga obveznosti, da odloči v sporu polne jurisdikcije, odločitev o pravici pa tudi ni potrebna zaradi narave pravice oziroma zaradi njenega varstva v smislu prvega odstavka 7. člena ZUS-1.

12V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi, pri čemer bo moral organ tožeči stranki poleg že priznanih stroškov priznati še nagrado za zastopanje prosilke v mediacijskem postopku s pripadajočimi materialnimi stroški (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) ter zneskom DDV-ja. Odločitev o morebitni zavrnitvi dela zahtevka bo moral organ vnesti v izrek sklepa, s katerim bo na podlagi šestega odstavka 40. člena ZBPP odločil o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči.

13Sodišče je o tožbi odločilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med strankami v postopku ni sporno. Sporno je bilo le vprašanje razlage prava, to je vprašanje, ali je tožeča stranka po ZBPP upravičena do izplačila nagrade tudi za zastopanje upravičenke do brezplačne pravne pomoči v postopku mediacije, ki se ni zaključil s sklenitvijo sodne poravnave.

K točki II izreka:

14V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z 22 % DDV, kar znaša skupaj 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

15Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------
1 Sodba UPRS opr. št. II U 345/2012 z dne 10. 4. 2013 in opr. št. II U 310/2018 z dne 21. 11.2018......
2 Po prvem odstavku 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja tudi v postopku odločanja po ZBPP (drugi odstavek 34. člena), mora organ v izreku odločiti o predmetu zahtevka in o vseh zahtevkih strank – odločiti mora torej tako o delu, v katerem strankinemu zahtevku ugodi, kot tudi o delu, v katerem zahtevek zavrne.
3 Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Mira Dobravec Jalen in ostali, GV založba, Ljubljana 2019, str. 61.