VSM Sklep I Cp 651/2022

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu A. d.o.o. priznalo nagrado in stroške za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja v višini 3.200,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV v znesku 704,00 EUR znaša 3.904,00 EUR. Izplačilo nagrade je odredilo iz predujma, ki sta ga založili tožeča in tožena stranka, vsaka do polovice.

2Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo tožena stranka in navaja, da je izpodbijani sklep izdan preuranjeno, saj pravica do nagrade še ni nastala, prav tako je sklep neobrazložen in ga posledično ni mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi se je izvedenec zavezal izdelati izvedensko mnenje, v posledici česar gre skladno s prevzeto obligacijo rezultata, slednjega šteti za zaključenega šele v trenutku, ko bo dokazni postopek z izvedencem hidrološke stroke v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), končan. Do tega pa v obravnavani zadevi še ni prišlo, kar izhaja tudi iz dejstva, da niti izvedenec ni priglasil celotnega zneska, do katerega bi naj bil po predloženi ponudbi upravičen. S sklenitvijo podjemne pogodbe se podjemnik zaveže, da bo opravil in končal določen posel in s tem naročniku omogočil, da uresniči končni interes, zaradi katerega je naročnik sklenil podjemno pogodbo. Šele takrat bo podjemnik pridobil pravico do plačila (642. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Morebitna pravnomočnost izpodbijanega sklepa bi torej pomenila nastanek obveznosti sodišča za plačilo priglašene nagrade, ne da bi izvedenec sploh opravil delo tako, da bi slednjega sodišče lahko uporabilo za uresničitev interesa, zaradi katerega je v predmetnem postopku postavilo izvedenca.

3Nadalje pritožba še opozarja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče niti ne navede, na kakšni podlagi naj bi izvedenec pridobil pravico do plačila delnega zneska po sklenjeni pogodbi, s katero naj bi bil upravičen do plačila v skupnem znesku 156.160,00 EUR z DDV, prav tako ni mogoče ugotoviti, kako lahko sodišče šteje, da do sedaj opravljeno, vendar nesporno (nedokončano) delo predstavlja 75 % celotnega obsega s strani izvedenca prevzetega dela. Gre za arbitrarno določitev oziroma prisoditev zneska nagrade. Obstoja kakršnegakoli dogovora o pravici do obročnih oziroma delnih izplačil dogovorjenega zneska ter trenutnega nastanka takšne pravice, pa sodišče prav tako ne izkaže oziroma ne obrazloži, pri čemer slednje ne izhaja niti iz ponudbe izvedenca z dne 3. 4. 2018, o kateri je bila tožena stranka obveščena pred imenovanjem izvedenca.

4Tožena stranka sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi.

5Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Tako tudi ne v pritožbi izrecno uveljavljane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. člena istega zakona, češ da je sklep neobrazložen. Slednji namreč še omogoča preizkus iz razlogov, kot so navedeni v nadaljevanju. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo glede pritožbenih zatrjevanj o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava.

8Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 6. 2020 za izdelavo izvedenskega mnenja v predmetni zadevi določilo A. d.o.o. iz Ljubljane. Le temu je v točki II izreka naložilo, da odgovori na 28 vprašanj, hkrati pa odgovori tudi na vprašanja obeh pravdnih strank iz njunih pripravljalnih vlog, in sicer tožeče z dne 28. 1. 2019 ter tožene z dne 4. 5. 2017 in 28. 1. 2019. Vsa navedena vprašanja so se nanašala na poplavni dogodek, ki se je zgodil dne 5. 11. 2012 v kompleksnih okoliščinah na reki Dravi in ob njej povzročil poplave. Imenovanje A. d.o.o. za izvedenca v obravnavani zadevi je bilo skladno z določbo drugega odstavka 245. člena ZPP, po kateri lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev.

9Pred izdajo sklepa o postavitvi A d.o.o. kot izvedenca, je sodišče prve stopnje s strani predmetnega izvedenca prejelo ponudbo dne 5. 4. 2018 (datum ponudbe je 3. 4. 2018), v kateri je A. d.o.o. opisal analizo ponudbene vrednosti, ko je v postavkah od točke 1 do 8 opredelil posamezna dela in vrednost po posameznih postavkah. Skupaj je ponudbena vrednost znašala 128.000,00 EUR brez vključenega DDV oziroma 156.160,00 EUR z že vključenim 22 % DDV.

10Ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 29. 6. 2020, s katerim je odločilo o postavitvi A. d.o.o. za izvedenca, je ponudbo tega izvedenca za izdelavo izvedenskega dela v obravnavani zadevi sprejelo. S tem je bil med sodiščem prve stopnje kot naročnikom in strokovno institucijo kot izvajalcem sklenjen dogovor o tem, kaj mora izvedenec opraviti, prav tako je bil sklenjen dogovor o višini plačila za opravljeno delo. Zato je v tem primeru pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava, ki se nanašajo na naročeno delo,¹ saj se nagrada za izvedenca, ki ni sodni izvedenec, ne more odmeriti po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Vendar, ker je bil izvedenec pritegnjen v sodnem postopku, je treba določila o podjemni pogodbi, tako glede opravljenega dela kot tudi v delu, ki se nanašajo na plačilo, uporabljati smiselno. To pomeni, da je treba upoštevati, da se o stroških izvedenca odloča v več fazah med postopkom, pri čemer pretežni (glavni) del opravljenega dela izvedenec opravi, ko sodišču predloži pisno izvedensko mnenje. V skladu s šestim odstavkom 163. člena ZPP sodišče s posebnim sklepom o stroških odloči med postopkom tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari, sem pa spadajo tudi odmere stroškov prič, kakor tudi izvedencev. Sodišče prve stopnje je zato moralo odločiti o priglašenih stroških izvedenca, po tem, ko je le ta pisno izvedensko mnenje dostavil sodišču.

11Sicer drži, da se dokazovanje z izvedencem šteje za zaključeno šele takrat, ko izvedenec odgovori tudi na morebitne pripombe pravdnih strank in sodišča bodisi pisno, bodisi z njegovim zaslišanjem na glavni obravnavi, vendar pa izvedenec v tej fazi praviloma le še dodatno pojasnjuje in obrazlaga svoje že izdelano pisno izvedensko mnenje. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je izvedenec v obravnavani zadevi pridobil pravico do delnega plačila s trenutkom, ko je pisno izvedensko mnenje vložil v predmetni spis, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da do delnega plačila nagrade ni upravičen.

12Kar se tiče višine odmerjene nagrade, pa je izvedenec dne 21. 4. 2022 izdal račun v znesku 96.000,00 EUR oziroma skupaj z 22 % DDV 117.120,00 EUR. Pri tem je obrazložil, da je obračun izvedenskega mnenja enoten na podlagi obračuna za naročenih 30 izvedenskih mnenj, obračunanih pa je 75 % storitev, ki so predmet izvedenskega mnenja. Pojasnil je tudi, da se neobračunani del storitve nanaša na sodelovanje v sodnih razpravah in eventuelne dodatne potrebe po modeliranju poplavnega dogodka na Dravi leta 2012.

13Nesporno v obravnavani zadevi je, da je izvedenec dne 20. 10. 2021 v spis predložil obširno izvedensko mnenje z vsemi prilogami, v katerem je opisal na kak način je izvedensko delo opravil (tako, da je analiziral poplavni val), kar je skladno z postavkami, navedenimi na strani 4 ponudbe. Ni odveč pripomniti, da je bilo izvedensko delo zelo zahtevno, obsežno, uporabljeno pa je kot dokaz v 30 sodnih postopkih, ki tečejo pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem na Ptuju. Zaradi tega, in ker je izvedenec pisno izvedensko mnenje v celoti izdelal, morebitne dopolnitve,² ki bodo pisne ali/in izvedene z ustnim zaslišanjem pa bodo izdelano pisno izvedensko mnenje zgolj dopolnjevale, se pritožbeno sodišče strinja z razlogi sodišča prve stopnje, ki je povzelo izvedenčevo pojasnilo, da je v tem trenutku upravičen do 75 % nagrade za opravljeno delo.

14Res, kot navaja pritožba, sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage za izdajo sklepa, vendar je slednjo mogoče razbrati iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v delu, ko je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je sprejelo ponudbo izvedenca z dne 3. 4. 2018 in izvedencu naložilo izdelavo izvedenskega mnenja. Pravna podlaga je torej 21. člen OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema.

15Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ni našlo drugih uradno upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 335. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je v skladu z 2. točko 365. člena istega zakona pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16O pritožbenih stroških tožene stranke, je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 165. členom ZPP.

¹ Tako sklepi VSL II Cp 479/2021 z dne 30. 4. 2021, VSL II Cp 1585/2019 z dne 29. 10. 2019, VSL I Cpg 1026/2017 z dne 11. 7. 2018, VSL I Cpg 381/2015 z dne 23. 4. 2015 in VSL I Cp 3109/2012 z dne 21. 11. 2012.
² Na izdelano pisno izvedensko mnenje je tožena stranka že podala obsežne pripombe v svoji pripravljalni vlogi z dne 23. 3. 2022 na 53 straneh, na kar bo moral izvedenec v nadaljevanju postopka tudi odgovoriti.