UPRS Sklep II U 554/2019-10

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Finančna uprava Republike Slovenije je z odločbo št. 0610-292/2017-31 z dne 10. 5. 2017 tožeči stranki prepovedala opravljanje dejavnosti odvetništva (SKD 69.101), pod 2. točko izreka pa je odločila, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. Iz 3. točke izreka odločbe izhaja, da stranka ni zahtevala povrnitve stroškov, in da stroški postopka, ki so nastali organu, bremenijo organ.

2Ker tožeča stranka navedene odločbe ni izvršila oziroma je nadaljevala z opravljanjem dejavnosti, je Finančna uprava Republike Slovenije izdala sklep št. 0610-5346/2017-19 z dne 30. 1. 2018, s katerim je ugotovila, da je odločba št. 0610-292/2017-31 z dne 10. 5. 2017, s katerim je bilo tožeči stranki prepovedano opravljanje dela na črno, in sicer opravljanje dejavnosti odvetništva, dne 26. 5. 2017 postala izvršljiva, zato se dovoljuje njena izvršba (I. točka izreka). Tožečo stranko se poziva, da z dnem prejema tega sklepa izpolni izrek odločbe št. 0610-292/2017-31 z dne 10. 5. 2017 (II. točka izreka). Če tožeča stranka ne bo ravnala v skladu z II. točko izreka tega sklepa, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v upravni izvršbi v višini 500,00 EUR. (III. točka izreka). Pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (IV. točka izreka).

3Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper sklep št. 0610-5346/2017-19 z dne 30. 1. 2018, ki jo je Ministrstvo za finance z odločbo št. DT 499-04-14/2018-2 z dne 5. 11. 2019, kot neutemeljeno, zavrnilo.

4V pouku o pravnem sredstvu odločbe drugostopenjskega organa je navedeno, da zoper to odločbo v upravnem sporu ni rednega pravnega sredstva, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora. Upravni spor pa je mogoč zoper prvostopno odločbo z vložitvijo tožbe pri naslovnem sodišču.

5Sodišče pojasnjuje, da navedeno pomeni, da je mogoče kot prvostopno odločbo izpodbijati sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. 0610-5346/2017-19 z dne 30. 1. 2018, katerega je Ministrstvo za finance, kot drugostopenjski organ, preizkušalo in o njem odločilo z odločbo št. DT 499-04-14/2018-2 z dne 5. 11. 2019.

6Po proučitvi tožbe sodišče ugotavlja, da tožeča stranka nedvoumno izpodbija odločbo št. 0610-292/2017-31 z dne 10. 5. 2017, kar je večkrat zapisano v tožbi, prav tako pa je tožeča stranka izrecno postavila tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. 0610-292/2017 z dne 10. 5. 2017.

7Sodišče nadalje ugotavlja, da tožbe ni mogoče obravnavati kot nerazumljive ali nepopolne, kar bi v skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) terjalo njeno dopolnitev, prav tako pa ne gre prezreti niti dejstva, da je tožeča stranka univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, torej nedvomno prava vešča stranka.

8Po vpogledu v spis naslovnega sodišča opr. št. II U 385/2018 je sodišče še ugotovilo, da je tožeča stranka zoper odločbo št. 0610-292/2017 z dne 10. 5. 2017 vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance, z odločbo št. DT-499-04-25/2017 z dne 29. 1. 2018, zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper navedeno odločbo je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu. Ker tožeča stranka ni pravočasno plačala sodne takse, je sodišče s sklepom opr. št. II U 100/2018-15 z dne 20. 11. 2018, ki je postal pravnomočen dne 27. 12. 2018, postopek ustavilo. Tožeča stranka je nato dne 24. 12. 2018 vložila novo tožbo, ki jo je naslovno sodišče s sklepom II U 385/2018-9 z dne 14. 1. 2019, skupaj z zahtevo za izdajo začasne odredbe, kot prepozno, zavrglo. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, s sklepom opr. št. I Up 80/2019 z dne 4. 9. 2019, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

9Glede na vsebino tožbe in postavljeni tožbeni zahtevek, sodišče v predmetni zadevi torej odloča o (ponovni) tožbi zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. 0610-292/2017 -31 z dne 10. 5. 2017.

10Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

K I. točki izreka:

11Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.

12V 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

13Sodišče ugotavlja, da je bila tožeči stranki odločba Ministrstva za finance št. DT-499-04-25/2017 z dne 29. 1. 2018, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. 0610-292/2017 -31 z dne 10. 5. 2017, vročena dne 24. 2. 2018. Nobenega dvoma torej ni, da je bila tožba z dne 23. 12. 2019 vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot prepozno, zavrglo.

14Ker je sodišče tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk, se do tožbe po vsebini ni opredeljevalo. Kot je tožeči stranki že pojasnilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu opr. št. I Up 80/2019 z dne 4. 9. 2019, namreč zakon lahko določi procesne predpostavke, to so okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči, kar pa pomeni, da pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena.

K II. točki izreka:

15Kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).