VSL Sodba IV Cp 1323/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:IV.CP.1323.2022Področje: družinsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Z izpodbijano sodbo ni odločeno o preživnini, sprejeta odločitev o vzgoji, varstvu in stikih pa ni predmet pritožbenih razlogov.
O preživnini za otroka sodišče prve stopnje ni odločalo, čeprav se v primeru odločitve o vzgoji, varstvu in stikih vedno odloča tudi o preživnini zanj. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo zato, ker tožnica tega ni zahtevala, čeprav sodišče v teh primerih niso vezana na zahtevek strank. Tožničino pritožbo bi zato sodišče lahko upoštevalo kvečjemu kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo mld. sina pravdnih strank, A. A. roj. ... 2013, zaupalo v vzgojo in varstvo materi B. B. (I. tč. izreka sodbe), glede stikov med otrokom in očetom odločilo, da potekajo po dogovoru med roditeljema (II. točka) ter da pravdne stroške nosita stranki vsaka svoje (III. točka).
2Zoper sodbo je vložila pritožbo tožnica in navedla, da je v 12. točki sodbe ugotovljeno, da je o preživnini sklenjen dogovor, ki ga sodišče v C. v Italiji priznava za pravnomočnega. Navaja, da kljub temu izplačilo preživnine ni avtomatično zagotovljeno in da je treba za vsako obdobje posebej vložiti prošnjo za izplačilo za nazaj. Pravi, da je zaradi tehničnih nepravilnosti možno tudi daljše obdobje brez preživnine, in da bi s potrditvijo dogovora s strani sodišča v Sloveniji preživnino dokončno dorekli.
3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
4Pritožba ni utemeljena.
5Z izpodbijano sodbo ni odločeno o preživnini, sprejeta odločitev o vzgoji, varstvu in stikih pa ni predmet pritožbenih razlogov; tudi uradni preizkus ne kaže nobenih napak - odločitev je tudi po presoji pritožbenega sodišča v korist mladoletnega otroka.
6O preživnini zanj sodišče prve stopnje ni odločalo, čeprav se v primeru odločitve o vzgoji, varstvu in stikih vedno odloča tudi o preživnini za otroka. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo zato, ker tožnica tega ni zahtevala, čeprav sodišče v teh primerih niso vezana na zahtevek strank (v času sojenja veljavna 2. odst. 408. čl. in 2. odst. 421. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Tožničino pritožbo bi zato sodišče lahko upoštevalo kvečjemu kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe (325. čl. ZPP).
7Vendar pa je tožnica že v tožbi izrecno navedla, da preživnine ne zahteva, ker je ta že določena v Italiji, in sicer s sporazumom med roditeljema. To je ponovila tudi na glavni obravnavi ter pojasnila, da je sporazum pravnomočno potrjen s strani sodišča v C., za izterjavo neplačane preživnine pa v Italiji teče izvršilni postopek; predložila je listine, iz katerih naj bi to izhajalo. V pritožbi nejasno omenja, da bi želela potrditev dogovora s strani sodišča v Sloveniji, dogovora pa niti ne priloži. Morebitno priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe lahko doseže v za to predvidenem postopku, pritožbi zoper sodbo, ki vsebuje pravilno in zakonito odločitev o vzgoji, varstvu in stikih mld. otroka, pa zato ni bilo mogoče ugoditi.
8Pritožbeno sodišče je pritožbo zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 12. 2022Nazaj na vrh ↑