VSM Sklep I Ip 477/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog upnika za podaljšanje roka za plačilo predujma za sodnega cenilca nepremičnine z dne 13. 6. 2022. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da je upnik predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložil po izteku 8-dnevnega roka za plačilo predujma, ki mu je bil določen s sklepom z dne 28. 4. 2022. Navedeni sklep je bil pooblaščenki upnika namreč vročen 2. 6. 2022, rok za plačilo predujma, pred iztekom katerega bi upnik lahko predlagal njegovo podaljšanje, pa se je iztekel 10. 6. 2022.

2Upnik v pravočasni pritožbi, vloženi po pooblaščenki, odločitev sodišča prve stopnje izpodbija kot protispisno in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnika za podaljšanje roka ugodi in rok ustrezno podaljša. Navaja, da je sodišču poznano, da je bila upniku odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev predloga za izvršbo in da je bil iz enakega razloga oproščen tudi plačila sodne takse. Tako je logično, da upnik finančno ni sposoben plačati predujma v višini 700,00 EUR, ki je bistveno višji od sodne takse, in bo tudi za ta namen moral zaprositi za odobritev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je zato že v osnovi določilo prekratek rok, po mnenju upnika pa v obravnavani zadevi obstajajo posebne okoliščine, ki opravičujejo odobritev podaljšanja roka kljub določilom 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, da je upnik predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložil po izteku roka, določenega za plačilo predujma. Tudi na pritožbeni stopnji opravljen vpogled v spis pa je pokazal, da so ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bil sklep z dne 28. 4. 2022 pooblaščenki upnika vročen 2. 6. 2022, da se je 8-dnevni rok za plačilo predujma iztekel 10. 6. 2022 in da je upnik predlog za podaljšane roka vložil šele 13. 6. 2022, pravilne.

5Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe (v obravnavani zadevi torej na predlog upnika, ki mu je bilo naloženo plačilo predujma) lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden se rok izteče (drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker je v obravnavani zadevi upnik podaljšanje roka predlagal po izteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno s citirano določbo, ko je upnikov prepozni predlog za podaljšanje roka zavrglo.

6Upnik pravilnosti takšne odločitve ne more omajati s sklicevanjem na dejstvo, da mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev predloga za izvršbo, da je bil oproščen plačila sodne takse in da bi tudi za zagotovitev sredstev za plačilo predujma moral zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Vse to so namreč razlogi, ki so bistveni za presojo utemeljenosti predloga za podaljšanje roka. Pogoj za vsebinsko presojo predloga za podaljšanje roka pa je njegova pravočasna vložitev. Tega pogoja pa upnik ni izpolnil.

7Po obrazloženem, in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).