VSL Sodba II Cpg 465/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji mora toženka plačati 3.500,00 EUR s pripadki (I. točka izreka) in jo obvezalo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 883,06 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2V dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravna dejstva: (1) da je tožnica julija 2022 izvedla storitev dela sanacije v predoru X., (2) da je pri tem uporabila material toženke, (3) da je tožnica za opravljeno storitev toženki izstavila račun št. 00-2020 z dne 31. 7. 2020 za plačilo 3.500,00 EUR, (4) da predstavnik tožnice A. A. kot priča zaslišan ni konkretno odgovoril niti na vprašanje, s kom je sklenil pogodbo niti kaj je bila vsebina te pogodbe, je pa večkrat poudaril, da storitve vedno opravlja za plačilo in da so tokrat „šli na delovne ure“, pri čemer ni pojasnil, za kolikšno ceno na uro naj bi se stranki dogovorili niti koliko je bilo teh ur (50, 60 ali 70), (5) da sta pravdni stranki v preteklosti že poslovno sodelovali in sicer za plačilo, (6) da je toženka tožnico, (kot izhaja iz e-sporočila toženke z dne 1. 2. 2021 na list. št. 24, z dne 10. 3. 2021 na list. št. 27, 28, z dne 16. 3. 2021 na list. št. 26, z dne 23. 3. 2021 na list. št. 26) večkrat pozvala k ureditvi medsebojnih razmerij, vendar se tožnica na ta vabila ni odzvala, (7) da je toženka tožnici v elektronskem sporočilu z dne 10. 3. 2021 (list. št. 27 in 28) predlagala pobot vzajemno odprtih terjatev in obveznosti, (8) da je tožnica s podpisom pogodbe o pobotu terjatev z dne 10. 3. 2021 (list. št. 30) izrazila strinjanje s tem, da ima na dan podpisa te pogodbe do toženke odprte zgolj terjatve po računu št. 01-2020 v znesku 690,00 EUR, po računu, št. 02-2020 v znesku 500,00 EUR in po računu brez številke v znesku 71,61 EUR, ne pa tudi terjatve po vtoževanem računu v znesku 3.500,00 EUR, (9) da tožnica ni predlagala, da bi se tudi vtoževana terjatev vključila v pogodbo o pobotu terjatev z dne 10. 3. 2021, (10) da sta se pravdni stranki strinjali, da v predoru X. izvedeta testno sanacijo brez plačila z namenom, da bi bili s strani družbe DARS, d. d. kasneje pozvani k izvedbi istovrstnih del in med drugim (11) da sta v razmerju do družbe DARS pravdni stranki nastopali kot enota (kot ekipa), saj sta imeli obe interes za izvedbo del in predstavitev konkretnega materiala.

3Na podlag zgoraj povzetih dejstev je presodilo, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba o delu proti plačilu, zaradi česar je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožba tožnice in odgovor toženke

4Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Navedla je, da se pritožuje iz razlogov po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 341. člena ZPP. Sodišču je predlagala, „da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrne kot neutemeljeno in toženo stranko stroškovno penalizira.“

5V odgovoru na pritožbo pa je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Obe stranki sta zahtevali povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

6Pritožba ni utemeljena. Na pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

77. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah za postopke v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

8V VI. točki pritožbi je tožnica povzela nekatere ugotovitve iz izpodbijane sodbe, v prvem odstavku VII. točke pa je navedla, da je sodišče zgrešilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da iz navedenih listin, na katere se sklicuje sodba, taka situacija ne izhaja, oziroma je ne dokazuje, ker da je vsebina listin v nasprotju z obrazložitvijo sodbe, ker trditev sodišča, da sta stranki nastopali kot enota, nima nobene osnove, češ da je tožnica striktno opozarjala, da sama ni imela nobenega interesa, da bi toženec in B. uspela material prodajati DARS, saj sama od tega ne bi imela nobenega dobička.

9Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče zagreši takrat, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Z nasprotovanjem dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, pa pritožnica tega pritožbenega razloga ni utemeljila.

10Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve ugotovilo, da toženec ni dobil nič plačano s strani DARS, čeprav dokaz o tem ni bil izveden. Česa takega sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Pač pa je v 5. točki obrazložitve pojasnilo, da vprašanje, ali je toženka prejela plačilo s strani DARS d. d., v tem sporu ni pravno odločilno dejstvo.

11Zato ne drži, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec s strani DARS, d. d. ni bil plačan, protispisna. Protispisnost je absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Podana je takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Česa takega na konkretnem nivoju pa pritožnica izpodbijani sodbi ne očita. Pač pa s to navedbo pritožnica posega v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot je zgoraj pojasnjeno, pa z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v SMV ni mogoče uspeti.

12Prav tako ne drži niti pritožbena navedba (VIII. točka pritožbe), da je med pravdnima strankama nesporno, da toženka po temelju priznava terjatev tožnice.

13Nesporno je tisto dejstvo, s katerim soglašata obe pravdni stranki. Toženka pa vtoževane terjatve tožnice nikoli ni priznala, pa tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba o pobotanju medsebojnih terjatev vtoževane terjatve ne vsebuje. Zato je pritožbeno pojasnjevanje, da je toženka pisno pripoznala obstoj razmerja, uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na navedeno tudi ne drži, da sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja materialnega prava ni pravilno ugotovilo.

14Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

15Tožnica s pritožbo ni bila uspešna. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da mora sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

16Glede na to, da je tožnica v pritožbi bodisi ponavljala svoje trditve pred sodiščem prve stopnje ali pa se opredeljevala do dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo ocenjuje kot nepotrebno vlogo. Zato je odločilo, da tudi toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).