VSC Sklep Cp 199/2022

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v delu, ki se nanaša na odločitev o odškodninski obveznosti tožene stranke, in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu (glede 80 % odškodninske obveznosti tožene stranke za škodo iz škodnega dogodka z dne 9. 1. 2017) vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da odškodninska obveznost tožene stranke za škodo iz škodnega dogodka z dne 9. 1. 2017 znaša 80%, tožnikov soprispevek k tej škodi pa 20 %. Glede stroškov postopka je odločitev pridržalo za končno odločbo.

2Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v pravočasni pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje odločilo preko tožnikove trditvene podlage z ugotovitvami, da je tožniku spodrsnilo na belo narisani površini, ki je bila na asfaltu, da zavarovanec tega dela površine ni posolil oziroma ga ni posolil tako dobro, da ne bi bil zamrznjen, da belo narisane površine na asfaltu v zimskih razmerah še bolj drsijo kot preostali del asfalta ter da bi sol gotovo preprečila poledenelost tega dela površine. Teh dejstev namreč tožnik ni zatrjeval.

6Bistvo razpravnega načela (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) je v tem, da nasprotna stranka ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Stranki mora biti vselej dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. V kolikor pa sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe. Tako je podana kršitev določbe pravdnega postopka iz I. odstavka 339. člena ZPP, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, saj bi bil rezultat sojenja lahko drugačen v primeru, ko bi bile upoštevane zgolj tožnikove trditve, da je padel na parkirišču na poledenelih tleh, ki so bila prekrita s snegom.

7Ugotovljeno procesno kršitev bi pritožbeno sodišče lahko odpravilo samo le v primeru, če bi opravilo novo sojenje. Vendar bi se po opravljenem sojenju do bistvenih navedb strank glede poteka škodnega dogodka, ki v tokratnem sojenju niti niso bile preizkušane, prvo izreklo. Ker bi bile torej v takem primeru navedbe strank obravnavane in preizkušane zgolj na eni stopnji sojenja, bi bila pravica strank do pritožbe omejena. Ustavne pravice, kot je tudi pravica strank do pritožbe, se lahko omeji le, če za to obstaja ustavno opravičen razlog, torej korist varstva neke druge enako pomembne ustavne pravice. ZPP v drugem odstavku 354. člena predpisuje, da pritožbeno sodišče ne razveljavi sodbe prve stopnje in vrne zadeve prvemu sodišču v novo sojenje v primeru, če bi to povzročilo hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V konkretni zadevi do kršitve te pravice zaradi razveljavitve niti ne more priti. Sprva zato, ker bi novo sojenje pred pritožbenim sodiščem trajalo dalj časa kot oprava razveljavljenega procesnega dejanja (nova izdaja in izdelava sodbe). Nadalje pa zato, ker se konkretna zadeva, upoštevaje njeno kompleksnost v dejanskem in pravnem pogledu, od vložitve tožbe na dne 19. 2. 2020 kontinuirano obravnava. Pri tem je bilo ob gornji presoji upoštevano tudi, da v obravnavanem primeru omejitev kakšne od ustavnih in konvencijsko varovanih pravic ne more utemeljevati niti stroškovni vidik zadeve.

8Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, sodbo prvega sodišča razveljaviti v izpodbijanem delu ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe v tem razveljavljenem obsegu, torej glede 80 % odškodninske obveznosti toženke za škodo iz škodnega dogodka z dne 9. 1. 2017 (prvi odstavek 354. člena ZPP). Preostalih postopkovnih dejanj pred izdajo sodne odločbe ni bilo potrebno razveljaviti, saj se kršitev nanaša le na sodbo, ne pa tudi na postopek pred njeno izdajo.

9Zaradi postopkovne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi očitki ni ukvarjalo.

10Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni, saj iz gornje obrazložitve dovolj jasno izhaja, da sodišče svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Kljub temu pa naj, glede na navedbe tokratne pritožbe, ne ostane spregledano, da je tožnik natančneje opredelil čas nesreče (na čas nemudoma po 9.33 uri)¹, da je na tožnikov očitek o časovni neopredelitvi časa soljenja in pluženja na dne 8. ter 9. 1. 2017² toženka odgovorila z opredelitvijo časa in predložitvijo dokazov³, ter da je tožnik očitek o časovnem razmiku med soljenjem/pluženjem in padcem podal za primer, če so bila ta opravila opravljena na dne 8. 1. 2017 v jutranjih urah in na dne 9. 1. 2017 v večernih urah⁴. Nenazadnje pa velja v izogob morebitni ponovni procesni pomanjkljivosti še izpostaviti, da dejstvo, „da belo narisane površine na asfaltu v zimskih razmerah še bolj drsijo kot preostali del asfalta“ ni splošno znano dejstvo (peti odstavek 214. člena ZPP).

11V kolikor bo sodišče prve stopnje ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotovilo, da brez ponovnega odprtja obravnave ne more odločiti, lahko na podlagi 292. člena ZPP sklene, da se končana glavna obravnava znova začne.

12Zaradi razveljavitve bo o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Tožnikova navedba v vlogi z dne 7. 12. 2020 (v spisu na listovni številki 23).
² Tožnikov očitek v vlogi z dne 7. 12. 2020 (na listovni številki 24).
³ Vloga toženke z dne 2. 8. 2021 (na listovni številki 37, dokaza B4 in B5).
⁴ V zvezi z navedbo opravil, ki so potrebna, da se površina, ki je bila zaradi zimskih razmer spolzka, usposobi za varno hojo, primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 324/2014 z dne 19. 5. 2016.