VSK Sodba I Cp 2/2022

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je motorni čoln [ ... ], št. trupa [ ... ] in reg. št. vpisnika čolnov [ ... ], skupno premoženje tožnice A. A. in B. B. (I. točka izreka) ter da izvršba na ta motorni čoln ni dopustna (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora v roku 15 dni povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 1.261,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2Zoper to sodbo se pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, prav tako je napačno ugotovilo dejansko stanje in kršilo določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Naložilo ji je prehudo dokazno breme, saj ji kot upnici osebni odnosi med tožnico in njenim možem B. B. niso poznani. Ker je sodišče na toženko prevalilo nemogoč dokaz, je kršilo njeno pravico do enakopravne obravnave v postopku. Posledično ji je odvzeta pravica do izterjave neplačanih davčnih obveznosti iz posebnega premoženja B. B. (dolžnika). Iz vseh ravnanj njega in njegove žene izhaja, da čoln ne predstavlja njuno skupno premoženje. Toženka je navedla vsa dejstva in ponudila vse dokaze, da je B. B. že pred sklenitvijo sporazuma o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja iz leta 2016 samostojno razpolagal s tem čolnom in ga štel kot svoje posebno premoženje. Prav tako zakonca [ ... ] v tem sporazumu čolna nista zajela. S tem se je po oceni toženke dokazno breme prevalilo na tožnico, da dokaže je čoln skupno premoženje. Sodišče je dokazno oceno oprlo le na zaslišanje zakoncev [ ... ], ki imata skupen interes, da izigrata toženko pri poplačilu davčnih obveznosti. Neprepričljivo je obrazložilo okoliščino, zakaj čolna nista upoštevala v sporazumu o ugotovitvi skupnega premoženja. Še manj razumljiva je razlaga, da čolna nista upoštevala v tem sporazumu, ker je bila v registru motornih čolnov vpisana prepoved njegove odtujitve in obremenitve. Dejstvo je, da tožnica o marsičem ni vedela celovito in smiselno povedati. Tožničina izpovedba tudi ni bila skladna z izpovedbo njenega moža v delu, ki se nanaša na razlog za sklenitev sporazuma o ugotovitvi skupnega premoženja. Predlagala je spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Toženka v pritožbi zatrjuje, da ji je sodišče prve stopnje s stališčem, da je na njej trditveno in dokazno breme o tem, da sporni čoln ne sodi v skupno premoženje, postavilo v nemogoč položaj (dokazno stisko) ter kršilo njeno pravico do enake obravnave. Pritožbeno sodišče temu ne sledi. Toženka je bila tista, ki je zatrjevala, da ima premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in za katerega posledično velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje zakoncev, drugačno pravno naravo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala zatrjevati, da je bil ta čoln pridobljen bodisi neodplačno bodisi iz sredstev, ki ne izvirajo iz dela (ali iz drugega skupnega premoženja). Nasprotovati bi morala dejstvenim predpostavkam, na katerih temelji pravna posledica iz 67. člena Družinskega zakonika – torej da predstavljajo (vse) premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze¹, skupno premoženje zakoncev. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tega ni storila, zato do dokazovanja teh pravno relevantnih dejstev (in dokazne stiske) ni moglo priti. Pritožbeno sodišče sicer razume toženko, da ji določene okoliščine iz življenja zakoncev [ ... ] niso poznane, vendar pa s temi navedbami v pritožbenem postopku ne more uspeti.

5Pravno neuspešno je toženkino navajanje, da je v vpisniku morskih čolnov kot lastnik vpisan zgolj B. B., ki je sam tudi sklenil menjalno pogodbo. Te okoliščine namreč (same po sebi) ne morejo privesti do zaključka, da sodi ta čoln med njegovo posebno premoženje. Pri tem ni bistveno, ali je glede tega pravnega posla obstajal dogovor med zakoncema, kot je pojasnjevalo sodišče prve stopnje. Pritožbena polemika s temi zaključki torej ni relevantna. Prav tako so neuspešna pritožbena zatrjevanja, da naj bi bil glavni namen tožnice in njenega moža v izognitvi plačila davčnega dolga. Tovrstne intencije oziroma ravnanja pravne narave spornega premoženja ne spremenijo. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja z dne 14. 4. 2016. V tem sporazumu sporni čoln res ni zajet, vendar velja, da lahko zakonca (v času trajanja zakonske zveze) skupno premoženje razdelita bodisi v celoti bodisi delno.² Iz tega sporazuma izrecno in nedvoumno niti ne izhaja, da sta zakonca [ ... ] z njim razdelila vso njuno skupno premoženje. Sodišče prve stopnje je sicer nanizalo določene razloge, zakaj sporni čoln v ta sporazum ni bil vključen, vendar te okoliščine, glede na prej navedeno, niso pravno relevantne. Z izpodbijanjem teh zaključkov pritožnica drugačne odločitve ne uspe doseči. Neutemeljeno je tudi njeno naziranje, da se je dokazno breme glede obstoja skupnega premoženja s tem prevalilo na tožnico. Zatrjevana kršitev dokazne ocene ni podana. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

6Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere v obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana zavrnitvi njene pritožbe.

¹ Določba 67. člena Družinskega zakonika se sicer v celoti glasi: Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.
² VSL Sodba I Cp 1803/2018 - pravna teorija poudarja, da načelo dispozitivnosti obsega tudi odločitev zakoncev o obsegu delitve skupnega premoženja (zakonca razdelita posamezno stvar, del skupnega premoženja ali celotno premoženje).