VSL Sklep IV Cp 1462/2022

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tč. III izreka spremeni tako, da se stiki med ml. A. A. in njegovim očetom B. B. določijo z izvajanjem na daljavo, in sicer na vsake tri mesece preko video povezave in s pošiljanjem otrokove fotografije očetu.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo mld. A. A., roj. ... 2021, odvzelo materi in očetu in ga namestilo v rejniško družino, pri čemer je odločilo, da se roditeljev ne seznani z lokacijo njegove namestitve. Odločilo je, da se stiki med otrokom in roditeljema ne izvajajo ter da sta slednja dolžna plačevati minimalno (simbolično) preživnino. Otroku je postavilo skrbnika - Center za socialno delo, za razpolaganje z denarnimi sredstvi, kar je roditeljema prepovedalo. Odločilo je, da trajajo navedeni ukrepi tri leta.

2Zoper del sklepa, s katerim je odločeno, da se stiki ne izvajajo, se pritožuje otrokov oče, ki je trenutno na prestajanju kazni mladoletniškega zapora. Pravi, da ima otroka rad, da ga močno pogreša in ga želi videti in objeti. Boji se, da ga bo sin pozabil. Prosi, da se ponovno preuči možnost, da bi na CSD pod nadzorom enkrat na 3 mesece videl otroka, ali preko video povezave. Istočasno prosi, da mu rejnica občasno pošlje kakšno fotografijo.

3Na pritožbo je odgovoril CSD; predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da je oče otroka hudo zanemarjal, ni ga vozil k zdravniku, ni mu uredil zdravstvenega zavarovanja, ni imel izbranega pediatra, ni bil cepljen, oče ni bil sposoben poskrbeti za osnovno higieno. Ob obiskih je bilo ugotovljeno, da za otroka skrbi babica in ne oče. Temu naj bi bilo nudeno že veliko pomoči, vendar spodbud in usmerjanja ni sprejemal. Meni, da mora oče najprej pokazati, da je pripravljen prevzeti skrb za otroka. Glede na to, da je oče na prestajanju zaporne kazni in teče zoper njega še šest kazenskih postopkov, vzpostavitev stikov ni v največjo korist otroka, ki potrebuje mirno in stabilno okolje brez pretresov. Tega ima trenutno v rejniški družini. CSD še navaja, da bo v okviru načrta za pomoč družini očetu nudena ustrezna pomoč in bo zagotovljen tudi prenos informacij.

4Pritožba je utemeljena.

5Poudariti je treba, da pritožnik ne izpodbija odločitve o odvzemu otroka, zato so brezpredmetne navedbe iz odgovora na njegovo pritožbo, da ni sposoben skrbeti za otroka in da ga je zanemarjal, zlasti da mu ni zagotovil zdravniške oskrbe. Ker je bilo tako, je bil otrok roditeljema odvzet in nameščen v rejniško družino.

6Vendar pa pravica do stika med otrokom in roditeljem s tem avtomatično ne ugasne. To izhaja neposredno iz določbe 2. in 3. odst. 174. čl. Družinskega zakonika (DZ), po katerih druge pravice in obveznosti staršev do otroka z odvzemom ne prenehajo, se pa ob tem stike lahko omeji ali odvzame. Sodišče je to pravico glede očeta (začasno) ukinilo z obrazložitvijo, da pred nastopom zaporne kazni dejansko ni skrbel za otroka, pač pa je to skrb prevzela njegova mati, otrokova babica, da je bil otrok zelo malo z očetom, da slednji ni nič naredil glede njegovega zdravstvenega zavarovanja ter da se lahko le z ukinitvijo stikov otroku zagotovi mirno in stabilno okolje, brez pretresov.

7Navedeni razlogi po presoji pritožbenega sodišča ne utemeljujejo ukinitev vsakršne oblike stikov. Sodišče enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi (1. odst. 173. čl. DZ). Isto določilo hkrati določa, da lahko sodišče tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka.

8S tem, ko bi oče videl svojega sina na daljavo, preko video povezave, otrok nikakor ne bi mogel biti ogrožen, niti to ne pomeni, da ne bi imel več zagotovljenega mirnega in stabilnega okolja v rejniški družini. To tudi ne pomeni „pretresa“. V korist otroka je, da pozna svoje roditelje, še zlasti če obstaja možnost, da bodo ti za otroka kdaj kasneje tudi skrbeli. Ta možnost v konkretnem primeru še ni izključena, kar navaja tudi CSD v svojem odgovoru na pritožbo; Predmetni ukrep je izrečen za tri leta. Poleg tega je pravica do stika, čeprav jo je treba prvenstveno varovati z vidika korist otroka, tudi pravica roditelja, da otroka vidi in spremlja njegovo rast in razvoj oz. napredek.

9Ker je oče na prestajanju zaporne kazni, osebni stiki ne bi bili primerni, upoštevaje tudi, da je otrok še zelo majhen. Stiki zaradi istega razloga (očetovo prestajanje kazni zapora) tudi niso mogoči pod nadzorom CSD, predvsem pa ti lahko potekajo samo po začasni odredbi (2. odst. 173. čl. DZ), in sicer največ devet mesecev (2. odst. 163. čl. DZ).

10Vendar pa ob današnjem načinu življenja, ko obstaja preprosta, popolnoma običajna in vsakdanja možnost uporabe video povezave na daljavo, ni videti ovire, da ne bi na ta način potekal stik med pritožnikom in sinom, in sicer na tri mesece, kot to predlaga oče. Povsem razumna in razumljiva je tudi želja, da v takem časovnem razmaku rejniki očetu pošljejo kakšno otrokovo fotografijo, kar za slednje ne more predstavljati nobenega posebnega bremena. Korist otroka bo s tem ostala varovana, saj na njegovo okolje (nameščenost v rejniški družini) to ne more vplivati.

11Pritožbi je zato višje sodišče ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku). Konkreten način izvedbe določenih stikov je prepuščen uskladitvi med Centrom za socialno delo oz. rejniško družino ter Zavodom za prestajanje kazni zapora, kjer je pritožnik nameščen.