VSL Sklep II Cp 1402/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je pooblaščenki tožnice naložilo, da je dolžna v roku petnajstih dni od vročitve sklepa plačati sodno takso v višini 812,50 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi zavlačevanja sodnega postopka.

Povzetek pritožbenih navedb

2Pooblaščenka tožnice vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi.

3Tretjo pripravljalno vlogo je pooblaščenec toženca vložil na naroku 4. 10. 2021. Sodišče je tožnici na naroku določilo dvajsetdnevni rok za odgovor na to vlogo. Tožnica na to vlogo ni odgovorila, ker v njej toženec ni dal relevantnih navedb.

4Tožnica v roku dvajsetih dni, kot ji ga je določilo sodišče prve stopnje za odgovor na vlogo toženca z dne 4. 10. 2021, dokazov ni mogla zbrati, zato je te dokaze želela navesti na prvem naroku dne 22. 11. 2021. Tožnica je šele novembra 2021 dobila nove dokaze (elektronska sporočila, ki so nastajala v trajanju zunajzakonske zveze pravdnih strank - vsa email poročila so datirana z datumom iz meseca novembra 2021, kar je razvidno iz vsakega priloženega elektronskega sporočila, kar dokazuje, da so bili dokazi pridobljeni v novembru 2021), ki jih je v skladu z 286. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nameravala navajati v dokaz svojih dosedanjih trditev iz tožbene trditvene podlage na prvem naroku za glavno obravnavo. Ta naroka sta bila preklicana, zato tožnica na tem naroku sodišču ni mogla navesti novih dokazov, hkrati pa ni bila prekludirana, ker prvi narok ni bil izveden.

5Prvi narok razpisan za 27. 1. 2022 je bil preklican, v obvestilu o preklicu naroka je kot razlog navedena prošnja pooblaščenke tožnice, kar pa ni pravilna ugotovitev, ker pooblaščenka tožnice ni predlagala preložitve naroka.

6Tožnica je številne dokaze nameravala predložiti neposredno na naroku, kar pa ni storila iz razloga, da ne bi z navajanjem posamičnih dokazov porabljala časa na naroku.

7Tretjo pripravljalno vlogo je tožnica vložila pred narokom, ki je bil razpisan 10. 2. 2022 in tudi vse dokaze, vlogo pa je neposredno vročila pooblaščencu toženca sedem dni pred narokom. Sodišče je neutemeljeno sledilo predlogu pooblaščenca toženca in preložilo narok, ker v tej vlogi ni novih navedb, povzemajo se že navedena dejstva. Pooblaščenec toženca tudi ni potreboval posebnega roka za pregled dokazov. Te pravice ne bi imel niti, če bi tožnica neposredno na samem naroku vložila dokaze, ki so bili priloženi k njeni vlogi z dne 3. 2. 2022.

8Iz kronološkega pregleda pravdnega spisa izhaja, da je tudi pooblaščenec toženca pripravljalne vloge vlagal na narokih in sicer tretjo pripravljalno vlogo z dne 4. 10. 2021 in prvo pripravljalno vlogo z dne 17. 3. 2021, zato je sodišče dalo tožnici nov rok, kar je povzročilo, da se pripravljalni narok dvakrat ni mogel zaključiti.

9Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ker je sklep izdalo v nasprotju z določbami 286. člena ZPP, hkrati pa narok ni bil preložen zaradi situacije, ki bi jo zakrivila pooblaščenka tožnice.

Odločitev o pritožbi

10Pritožba ni utemeljena.

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje

11Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v spisu, izhaja, da je sodišče prve stopnje 4. 10. 2021 opravilo pripravljalni narok, na katerem je toženec vložil tretjo pripravljalno vlogo. Na tem naroku je obseženo drugo pripravljalno vlogo vložila tudi tožnica. Sodišče prve stopnje je pravdnima strankama dodelilo dvajsetdnevni rok za odgovor na prejeto vlogo nasprotne stranke in enak rok za morebitno dopolnitev navedb in dokaznih predlogov, pravdni stranki je tudi opozorilo, da je ta rok prekluziven in na posledice neupravičene zamude (286.a člen ZPP), določilo je tudi, da bo prvi narok za glavno obravnavo 22. 11. 2021. Toženec je 25. 10. 2021 vložil četrto pripravljalno vlogo, s katero je odgovoril na drugo pripravljalno vlogo tožnice, tožnica pa na tretjo pripravljalno vlogo toženca ni odgovorila. Na četrto pripravljalno vlogo toženca je pooblaščenka tožnice, ki jo je prejela 28. 10. 2021, odgovorila z vlogo z dne 3. 2. 2022, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 7. 2. 2022. V vmesnem času je sodišče prve stopnje prvi narok za glavno obravnavo dvakrat preklicalo. Po preklicu naroka z dne 23. 11. 2021 na predlog pooblaščenke tožnice je sodišče prve stopnje razpisalo prvi narok na 27. 1. 2021, ki ga je na predlog pooblaščenke tožnice z dne 22. 11. 2021 preklicalo¹ in razpisalo prvi narok na 10. 2. 2022. Iz obvestila o vročitvi vabila za ta narok pooblaščenki tožnice izhaja, da ji je bilo vabilo vročeno s fikcijo vročitve in sicer 16. 12. 2021. Sodišče prve stopnje je 7. 2. 2022 prejelo tretjo pripravljalno vlogo tožnice in priloge, 9. 2. 2022 pa prošnjo pooblaščenca toženca za preložitev naroka, v katerem je navedel, da je v četrtek 3. 2. 2022 ob 14.06 prejel pripravljalno vlogo tožnice, da se je z elektronskim sporočilom dejansko seznanil v petek, da je iz pripravljalne vloge razvidno, da naj bi tožnica predložila še sedemdeset strani prilog, ki pa jih ni prejel, ker mu je pooblaščenka tožnice posredovala zgolj pripravljalno vlogo brez prilog,² da zaradi izjemno obsežne pripravljalne vloge predlaga preložitev naroka, ker se v tako kratkem času ni mogoče izjaviti glede navedb tožnice in ker zaradi odsotnosti prilog ni mogoče pripraviti odgovora do prvega naroka. Sodišče prve stopnje je prošnji pooblaščenca toženca ugodilo, narok z dne 10. 2. 2022 preklicalo in ga razpisalo na 11. 4. 2022.³

Glede procesnih kršitev

Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP.

Presoja pritožbenega sodišča

12Prvi odstavek 33. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) določa, da v primeru, če je zaradi krivde stranke ali njenega zastopnika oziroma pooblaščenca treba preložiti glavno obravnavo ali pa se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej, lahko sodišče po uradni dolžnosti naloži stranki ali njenemu zastopniku oziroma pooblaščencu posebno takso v višini 1/3 takse za postopek na prvi stopnji. Taksa se lahko zniža na višino 1/6 takse za postopek na prvi stopnji.

13Ključen je torej odgovor na vprašanje, ali je bil prvi narok z dne 10. 2. 2022 preložen zaradi krivdnega ravnanja pooblaščenke tožnice. Sankcija na podlagi 33. člena ZST-1 se presoja po dejstvih povezanih z razlogi za preložitev naroka, ki ni v zvezi z vprašanjem dopustnosti oziroma nedopustnosti predlaganja dejstev in dokazov v zvezi z 286.a členom ZPP. Določba 286.a člena ZPP predstavlja pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1.⁴ Zmotna je zato pritožbena teza, da sankcija po 33. členu ZST-1 ni dopustna, ker bi pooblaščenka tožnice lahko navajala dejstva in predložila dokaze tudi na prvem naroku, ki je bil razpisan 10. 2. 2022.

14Iz pritožbenih navedb izhaja, da je tožnica že novembra 2021 pridobila listine, ki jih je v dokazne namene predložila skupaj s četrto pripravljalno vlogo neposredno pred narokom, ki je bil razpisan 10. 2. 2022. Iz teh listinah izhaja, da gre za korespondenco med pravdnima strankama v času trajanja življenjske skupnosti, kar dodatno potrjuje, da ni bilo nobenega opravičljivega razloga, da je tožnica te (obsežne) dokaze predložila sodišču prve stopnje neposredno pred spornim narokom, s tem, da je pooblaščencu toženca poslala po elektronski pošti le obsežno pripravljalno vlogo, ne pa tudi listin. Glede na obsežno vlogo in veliko število listin je sodišče prve stopnje moralo slediti predlogu pooblaščenca toženca za preložitev naroka.

15Pooblaščenka tožnice je imela možnost v roku dvajsetih dni odgovoriti na tretjo pripravljalno vlogo toženca, ki je bila vložena na naroku 4. 10. 2021, pa tega ni storila, prav tako ni v dvajsetdnevnem roku odgovorila na četrto pripravljalno vlogo toženca, ki jo je prejela 28. 10. 2021, čeprav je bila pooblaščenka tožnice na naroku 4. 10. 2021 opozorjena na posledice neupravičene zamude in da gre za prekluzivni rok.

16Zmotna je pritožbena teza, da sankcija iz 33. člena ZST- 1 ni utemeljena, ker sta bila predhodna dva prva naroka preložena in pooblaščenka tožnice ni mogla predložiti dokazov na teh dveh narokih. Prav nasprotno. Ta dejstva le dodatno potrjujejo, da bi pooblaščenka tožnice lahko dokaze in vlogo vložila že v novembru 2021.

17Pritožba izpostavlja, da je tudi pooblaščenec toženke pripravljalno vlogo z dne 17. 3. 2021 vložil na naroku, spregleda pa, da narok ni bil preložen (zgolj) iz tega razloga. Narok je bil preložen (tudi) iz razloga, ker je sodišče prve stopnje tožnico znova pozvalo, da naredi „čistopis tožbenih zahtevkov“ in da odpravi nesklepčnost iz tožbe ter da odgovori na ostala opozorila sodišča prve stopnje z dne 21. 1. 2021.⁵

18Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejanske okoliščine primera potrjujejo, da je sodišče prve stopnje preložilo prvi narok zaradi krivdnega ravnanja pooblaščenke tožnice, zato so izpolnjene zakonske predpostavke iz prvega odstavka 33. člena ZST-1.

Odločitev pritožbenega sodišča

19Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

¹ Protispisne so trditve pritožbe, da narok ni bil preložen na predlog pooblaščenke tožnice – glej elektronsko sporočilo njene odvetniške pisarne na l. št. 278 – navedeno dejstvo sicer ni relevantno za presojo glede (ne)utemeljenosti pritožbe.
² Pooblaščenec toženca je predložil tudi dokazila, da mu je pooblaščenka tožnice posredovala le pripravljalno vlogo brez prilog.
³ Gre za dvajseti narok v tej zadevi.
⁴ VSL II Cp 1173/2021.
⁵ Glej zapisnik naroka z dne 18. 3. 2021 na l. št. 197.