VSL Sklep I Cpg 568/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu prof. dr. A. A., Ljubljana, za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 540,20 EUR (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), od priznanega bruto zneska obračunalo in plačalo 47,81 EUR prispevkov (II. točka izreka izpodbijanega sklepa), obračunalo in plačalo 2,86 EUR prispevka za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) ter sklenilo, da se plačilo skupnega zneska izplača iz predujma in nakaže na v tej točki izreka navedeni transakcijski račun izvedenca (VI. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil izvedenec in sicer v delu, ki se nanaša na plačilo 50,00 EUR za hrambo izvedenskega mnenja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi ter pritožniku prizna tudi plačilo tega zneska.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tej zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 4. 2021 imenovalo izvedenca prof. dr. A. A., z izpodbijanim sklepom pa je odločilo o stroških po stroškovniku za dne 29. 6. 2020 izdelano izvedensko mnenje.

6Na podlagi 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in prvega odstavka 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: ZSICT) ter v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik o sodnih izvedencih; Uradni list RS št. 84/18, s spremembami) in Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik o povrnitvi stroškov; Uradni list RS, št. 15/03, 32/13) je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu izvedencu priznalo priglašene stroške.

7Med tistimi, ki jih sodišče prve stopnje ni priznalo, je tudi strošek hrambe izvedenskega mnenja, priglašen v višini 50,00 EUR. Sodišče prve stopnje ga je zavrnilo z obrazložitvijo, da ne gre za strošek, ki bi ga predvidevali bodisi citirana Pravilnika bodisi 23. člen ZSICT. Sodišče je tudi sicer podvomilo, da bi hramba izvedenskega mnenja povzročila strošek v tej višini. Na tem mestu višje sodišče pojasnjuje, da je obravnavalo le pravilnost odločitve sodišče prve stopnje, da tega stroška ne prizna, saj izvedenec izpodbija sklep sodišča prve stopnje le v tem delu.

8Pritožnik se sklicuje na 23. člen ZSICT, ki v petem odstavku res nalaga izvedencu (pa tudi cenilcu ali tolmaču), da za potrebe izvajanja tega zakona vsa izdelana izvedenska mnenja, cenitve oziroma prevode listin hrani v fizični ali elektronski obliki, in sicer še najmanj pet let po njihovem nastanku. Utemeljeno zato trdi, da je hrambo (vseh izdelanih izvedenskih mnenj, ne le mnenja, izdelanega v tej zadevi) dolžan zagotavljati. Pri tem navaja, da se stroški hrambe ocenjujejo na 10,00 EUR letno, saj da je treba imeti in vzdrževati naprave, ki izvedensko mnenje hranijo, sicer pa imeti arhiv, ki zahteva prostor in vzdrževanje.

9Višje sodišče se strinja, da mora izvedenec pri opravljanju nalog v okviru odrejenega dela razpolagati in uporabljati določeno računalniško opremo, pa tudi določene druge naprave (ali literaturo, pisarniški material, elektriko, vodo in podobno). Pravilnik o sodnih izvedencih sicer omogoča ovrednotenje ostalih materialnih stroškov v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo (prim. peti odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih), vendar v skladu z ustaljeno sodno prakso le za stroške, ki so nastali zaradi izdelave konkretnega izvedenskega mnenja. Gre torej za dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom, za kar v tej zadevi ne gre.¹

10Sodna praksa je torej zavzela stališče, da med materialne stroške sodijo stroški, ki so nujno potrebni za izdelavo samega izvedeniškega mnenja, ne pa tudi stroški, ki jih je izvedenec imel zato, da je delo kot izvedenec lahko opravil. Pri tem višje sodišče izvedencu, ki se v pritožbi sklicuje na posamično odločitev, sprejeto v zadevi VIII Pg 655/2020, pojasnjuje, da primeri iz sodne prakse sodišča pri odločanju v podobnih primerih sicer vežejo, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije. Pritožnik odločbe, na katero se sklicuje, ni priložil, niti v pritožbi ni navedel razlogov sodišča za odločitev, zato višje sodišče na to vsebinsko ne more odgovoriti.

11Ker gre pri stroških hrambe izvedenskih mnenj za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oziroma strank.² Sodišče prve stopnje zato tega stroška izvedencu utemeljeno ni priznalo.

12Drugih pritožbenih trditev pritožnik ni podal. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Prim. VSC Sklep PRp 73/2019 z dne 5.7.2019, VSL Sklep II Cp 1031/2022 z dne 20. 6. 2022, VSC Sklep I Cp 102/2022 z dne 21. 4. 2022, VDSS Sklep Pdp 395/2022 z dne 21. 6. 2022.
² Prim. VSC Sklep PRp 50/2019 in VSC Sklep PRp 53/2019 z dne 18. 6. 2019 in VSM Sklep I Ip 641/2020 z dne 11. 11. 2020.