VSL Sklep IV Cp 1257/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki I izreka spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodi ter sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu N 81/2018 z dne 7. 4. 2022 v delu, ki se nanaša na ml. A. A., razveljavi in predlog predlagateljice z dne 4. 4. 2022 za podaljšanje ukrepov za preprečevanje nasilja, kolikor se nanaša na ml. A. A., zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v letu 2018 nasprotnemu udeležencu (NU) prepovedalo: - vstopiti v vsakokratno stanovanje, v katerem živita predlagateljica in ml. sin A. A., - zadrževati se v razdalji manj kot 200 metrov od vsakokratnega stanovanja, v katerem živita predlagateljica in ml. A. A., - zadrževati in približevati se vsakokratnim krajem, kjer se predlagateljica in ml. sin A. A. redno nahajata, na razdaljo manjšo od 200 metrov, zlasti njunemu stalnemu prebivališču, začasnemu prebivališču, vsakokratnemu delovnemu mestu predlagateljice in vsakokratnemu vrtcu, ki ga obiskuje otrok, - navezovati stike s predlagateljico in ml. sinom na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, - vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljico in ml. sinom A. A., zlasti se jima približati na razdaljo, manjšo od 200 metrov; pri čemer pa prepoved do sina A. A. ne velja v času in kraju izvajanja stikov med NU in sinom, do predlagateljice pa ne v času in kraju predaje na stik in prevzemu otroka iz stika. Na predlog predlagateljice je navedene prepovedi (v nadaljevanju: prepoved približevanja) podaljšalo v letih 2019, 2020 in 2021, vsakič za obdobje 12 mesecev. Prepoved približevanja NU predlagateljici in sinu A. A. je sodišče prve stopnje podaljšalo tudi s sklepom z dne 7. 4. 2022, zoper katerega je NU vložil ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo (točka I izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka (točka II izreka).

2V pritožbi NU uveljavlja vse zakonsko predvidene pritožbene razloge, višjemu sodišču predlaga, naj spremeni prvostopenjski sklep tako, da ugovoru ugodi in predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja zavrne, podredno naj sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo ugotovitve, da naj bi skoraj ob vsakem stiku kršil prepoved. Navedlo je zamude pri stikih v maju leta 2021, kar je že bilo obravnavano v okviru sklepa o prepovedi približevanja iz leta 2021. Glede počitnic v juliju in avgustu 2021 je že pojasnil, da je predlagateljico o tem, da bo združil dva tedna počitnic, obvestil njegov pooblaščenec, zato tega dogodka ne gre obravnavati kot kršenje prepovedi približevanja. Z otrokom preživi dalj časa, kot je določeno, predvsem ob praznikih, ki so blizu vikenda, to je bilo 1. 11. 2021 in 7. 2. 2022, torej le dvakrat. Sodišče je slepo verjelo nepreverjenim in nedokazanim navedbam predlagateljice, da je otrok pričel zavračati stike in da naj bi NU grozil sosedu. Ugotovitve izvedenke o škodljivosti konfliktnih predaj za otroka je štelo izključno v njegovo škodo, čeprav je očitno izvedenka ugotovitev naslovila tudi na predlagateljico, ki s svojimi dejanji povzroča konfliktne situacije, neprestano vključuje policijo in vznemirja stike. Sodišče je spregledalo, da je predlagateljica prezgodaj prišla na razgovor z izvedenko in na pregled na psihiatriji ter s tem sprožila stik. Navedba, da stik na velikonočni ponedeljek ni določen in da se predaje, ko otrok ni v vrtcu, opravi pred Mercator centrom, izkazuje, da se sodišče ni seznanilo s celotno problematiko, saj predaja pred Mercator centrom ni primerna in se zato nikoli ni izvajala. Neutemeljeno je opiranje odločitve na dogodek dne 31. 5. 2021, ki je bil obravnavan že v okviru predhodno izdanega sklepa o prepovedi približevanja, poleg tega pa sodišče ne pojasni, zakaj predlagateljici verjame, kaj se je zgodilo, NU pa ne. V resnici je predlagateljica zapeljala vanj. Sodišče očitno ni zmoglo presoje in poglobljenega tehtanja človeške narave in je NU „obsodilo“ že samo na podlagi njegovega načina izražanja. To ni sprejemljivo, saj je izvedenka pojasnila, da je v stiski. Stisko izraža na način, ki ga ne CSD ne sodišče ne prepoznata kot primeren, vendar pa to še ne pomeni, da je ogrožajoč in nasilen. Njegovo edino vodilo je zaščita otroka, za katerega trdo verjame, da je pri materi ogrožen, saj je v neprimerni družbi kriminalcev, narkomanov in morilcev. Izvedenka je pojasnila, da se ima A. A. pri NU zelo dobro in je sproščen, sodišče pa je zgolj na podlagi navedbe predlagateljice zaključilo, da je pripraviti otroka na stik vedno večji problem. Ne drži, da bi v primeru ukinitve prepovedi približevanja iskal fizični stik z otrokom, ko nimata stikov, ali celo s predlagateljico. Na podlagi česa je sodišče to zaključilo, iz sklepa ne izhaja.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in poudarja, da zaradi ugotovljenih kršitev ukrepov doživlja strah, neprijetne občutke, negotovost. Žrtev je tudi otrok, saj je v negotovosti, kdaj in če se bo še vrnil k mami, zaradi česar je direktno ogrožen tudi njegov zdrav osebnostni razvoj. NU je do svojih dejanj povsem nekritičen, zato obstaja velika verjetnost, da jih bo ponavljal. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ki je relevantno za presojo utemeljenosti podaljšanja po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) izrečenih ukrepov. Dejanske zaključke je naredilo na podlagi 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹) skladne - celostne dokazne ocene, ki je pritožba ni uspela izpodbiti. Na podlagi ocene izpovedb obeh udeležencev postopka ter številnih listinskih dokazov v prilogah spisa, in sicer poročil policije in CSD, mnenj izvedenke B. B. in izvedenca C. C., pravnomočnih odločb iz postopkov, ki so tekli med udeležencema, zaslišanja izvedenke v drugem postopku in poročil vrtca je zaključilo, da NU krši prepoved približevanja s tem, ko ne pripelje otroka pravočasno s stika, kršitve pa so tudi ob naključnih srečanjih, kot je bil dogodek 31. 5. 2021, ko je nasprotni udeleženec skočil pred avto predlagateljice, ji z roko nakazal, da ji bo prerezal vrat in brcnil v tablico avtomobila tako, da jo je razbil. Iz izpodbijanega sklepa izhaja tudi, da predlagateljici očita, da ogroža otroka s tem, da se druži s kriminalci, morilci, narkomani, preprodajalci drog, ipd. Zaključilo je, da je NU povsem nekritičen do svojega ravnanja in zmotno ocenjuje, da ravna v korist otroka, ko odločb sodišča ne spoštuje in si po svoje razlaga pravico do stikov.

6Dejstvo, da NU sina A. A. na stikih večkrat zadržuje dlje, kot je določilo sodišče s pravnomočno odločbo o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo predlagateljici in določitvijo stikov z NU, potrjujejo številne listine v spisu, pa tudi NU sam priznava, da otroka kdaj zadrži pri sebi dalj od določenega stika, kar opravičuje s svojim videnjem koristi za otroka. Točno kolikokrat je otroka zadržal dlje, kot je določeno s sodno odločbo, ni pomembno. Sodne odločbe je treba spoštovati take kot so, vsak odstop od režima izvajanja sodno določenih stikov, je nedopusten (razen v kakšnih izjemnih okoliščinah, ki pa jih pritožnik ne zatrjuje). Tudi tako pravnomočno odločitev sodišča, ki „ne odgovarja“ nobeni stranki postopka (predaja in prevzem sina pred Mercator centrom), je treba spoštovati. Pravnomočna odločitev sodišče se lahko spremeni le v za to predpisanem postopku. Očitno do dogovora glede predaje sina, kadar ni v vrtcu, ni prišlo. Vnaprejšnje obvestilo o nameravani kršitvi sodne odločbe, kršitve ne naredi dopustne.

7Ali se je NU ob naključnem srečanju neprimerno vedel do predlagateljičinega soseda, ni odločilno dejstvo. Odločilno za presojo v tem postopku je, ali izvaja nasilje nad predlagateljico in sinom.

8Mnenja izvedenke B. B. sodišče ni interpretiralo enostransko in v škodo NU. Podatki spisa izkazujejo, da do konfliktov prihaja zaradi njegovih ravnanj. Tudi ob zaslišanjih je na predlagateljico (in druge prisotne) naslavljal razne očitke, ob zadnjem zaslišanju ji je očital, da otroka izpostavlja družbi morilcev, preprodajalcev droge, itd., kar je povsem neizkazano. Očita ji neprimerno skrb za otroka, kar je v nasprotju z zbranimi podatki, vključno z mnenjem izvedenke. S sklicevanjem na mnenje izvedenke, da „se oče počuti neupoštevanega, necenjenega, ne vidi, da so njegovi pristopi taktično neustrezni, ob svoji prizadetosti pa kritizira, se vede na način, ki drugega odbija ali pa spravi v stisko in to je potem en krog, ki se ponavlja“, svojega nedopustnega početja pritožnik ne opraviči. Kateri notranji vzgibi ga vodijo v nedopustna ravnanja, za izrek ukrepov za zaščito žrtev nasilja ni relevantno. Odločilno je, da izvaja nasilje, in da ga, izhaja tudi iz ugotovitve izvedenke, ki jo izpostavlja pritožba. Neprestani očitki, ki jih naslavlja na predlagateljico, negirajo trditve NU, da je ona tista, ki ni sposobna normalne komunikacije in sproža konflikte. Ugotovitvi sodišča, da se ni pripravljen vključiti v terapijo in ne sodeluje z institucijami, ki skušajo zagotoviti pomoč pri vzpostavitvi primerne komunikacije in odnosa ter da je do svojih dejanj povsem nekritičen, pritožnik ignorira.

9Dogodek dne 31. 5. 2021 je pravilno upoštevan, saj se je zgodil manj kot leto dni pred sprejemom izpodbijane odločitve, v času veljavnosti sklepa o prepovedi približevanja, ki je bila podaljšana z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj verjame predlagateljici, da se je dogodek zgodil tako, kot zatrjuje ona in ne, kot zatrjuje NU. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je izpovedba predlagateljice prepričljiva in potrjuje jo tudi poročilo policije, medtem ko izpovedba NU nima opore v podatkih spisa in zaradi izogibanja direktnim odgovorom na vprašaja ter zaradi nedoslednega izpovedovanja ni prepričljiva.

10Je pa sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo. Namen ukrepov po 19. členu ZPND je zaščititi žrtev pred nasilnim ravnanjem povzročitelja nasilja. Tudi za podaljšanje ukrepov (tretji odstavek 19. člena ZPND), ki jih sodišče izreče povzročitelju nasilja, mora biti izkazano tako ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen ZPND, poleg tega pa še, da izrečeni ukrepi niso zalegli.

11Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi NU ponavljal nasilna ravnanja, zaradi katerih mu je bila predhodno izrečena prepoved približevanja sinu, to je nasilje nad predlagateljico v prisotnosti sina. Za nasilje nad otrokom je sodišče štelo kršitev sodne odločbe o stikih. Okrožno sodišče v Novem mestu je z odločbo IV P 131/2018 (potrdilo jo je Višje sodišče v Ljubljani z odločbo IV Cp 2128/2020) določilo stike NU s sinom A. A. Izvajanje stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem sodišče določi le, če ugotovi, da so stiki otroku v korist. Da je izvajanje stikov med NU in A. A. potrebno in otroku v korist, je bilo ugotovljeno tudi v postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 276/2020, v katerem je sodišče zavrnilo predlog CSD, da se očetu odvzame pravica do stikov z ml. A. A. (odločitev je bila potrjena s sklepom VSL IV Cp 530/2021). Podaljšanje stika ne more predstavljati nasilja nad otrokom. Presoja sodišča prve stopnje je v tem delu materialnopravno zmotna. To seveda ne pomeni, da je ravnanje NU primerno in opravičljivo. Sodne odločbe je treba spoštovati! Vendar pa sankcija za kršitev odločbe o stikih, ob pravilni uporabi materialnega prava v primeru, ko so stiki nerezidenčnega starša z otrokom določeni s pravnomočno sodno odločbo, ni izrek prepovedi približevanja otroku, pač pa se odločbo o osebnih stikih izvrši skladno z določbami 238.f člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Višje sodišče je zato na podlagi 5. točke 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND v delu, ki se nanaša na prepoved približevanja in vzpostavljanja stikov NU s sinom, zavrnilo.

12Pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitev in zaključkov prvostopenjskega sodišča o kontinuiranem nedopustnem vedenju NU do predlagateljice. Še vedno ji grozi s smrtjo (z roko je nakazal, da ji bo prerezal vrat), neprestano jo neutemeljeno obtožuje, da ne skrbi dobro za otroka, očita ji, s kom se druži in spravlja jo v duševno stisko, ker nikoli ne ve, kdaj oziroma ali sploh bo otroka po stiku pripeljal nazaj. Ugotovljena so ravnanja NU, ki ustrezajo pojmu psihično nasilje iz petega odstavka 3. člena ZPND, gre za ravnanja iz 1. alineje drugega odstavka 19. člena ZPND. Res je sicer, da NU po preteku več let od razhoda s predlagateljico do nje ni več fizično nasilen in tudi psihičnega nasilja je nekoliko manj, kljub temu pa ni mogoče zaključiti, da so izrečeni ukrepi zalegli. NU še vedno izraža veliko sovraštvo do predlagateljice, v svojih ravnanjih je nepredvidljiv, da gre za izredno konfliktno osebo dokazujejo poročila CSD, policije in prepisi zvočnih posnetkov obravnav v tem in drugih postopkih pred sodiščem. Glede na to pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da NU s svojimi ravnanji tako ogroža predlagateljico, da se ga utemeljeno boji, zato jo je treba zaščiti na način, da se podaljša izrečen ukrep prepovedi približevanja.

13Samovoljno podaljševanje stikov se (ob ustreznem predlogu) prepreči po določbah ZIZ o izvrševanju stikov. Če pa bo NU še naprej kršil prepoved približevanja predlagateljici (razen ob predaji otroka zaradi stikov) in prepoved vzpostavitve kontakta s predlagateljico (razen zaradi dogovora v zvezi s predajo otroka), lahko sodišče ukrepa tudi po uradni dolžnosti (226. člena ZIZ v zvezi z 22č. in 23. členom ZPND).

14Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbo v delu, ki se nanaša na ukrepe za zaščito predlagateljice, zavrnilo in v tem ter stroškovnem delu, ki ga pritožba ne izpodbija obrazloženo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15V postopkih po ZPND sodišče o stroških postopka odloči po prostem poudarku (osmi odstavek 22a člena ZPND). Udeleženca sta vsak delno uspela s svojimi stališči v pritožbenem postopku, zato je višje sodišče sklenilo, da nosita vsak svoje stroške postopka.

¹ ZPP se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 22a. člena ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).