VSRS Sklep II DoR 249/2022

Predlog se zavrne.

1Tožnica je od toženke zahtevala povrnitev vlaganj na podlagi 48. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnica v obdobju, ko je živela s toženkinim sinom, financirala adaptacijo toženkine nepremičnine, ki jo je kupila 28. 11. 2013, in sicer za 18.557,00 EUR. Po nakupu v letu 2013 je toženka hišo v pritličnem delu delno adaptirala. V letu 2015 je z obsežnejšo adaptacijo pritličja in podstrešja pričela toženka. Vrednost izvedenih del v letu 2015, ki jih je v celoti financirala tožnica, je znašala 58.705,85 EUR. Toženka je hišo prodala za bistveno višjo ceno od nakupne cene in vložka. Izvedenec je ugotovil, da znaša tržna vrednost celotne nepremičnine 65.000,00 EUR.

2Sodišče prve stopnje je presodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati znesek 41.277,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2018. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o stroških postopka.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo. Pritožbi toženke je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na način, da je toženka dolžna tožnici plačati 34.313,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2018 do plačila. V presežku je pritožbo toženke zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Pojasnilo je, da je v skladu z 48. členom SPZ lastnik nepremičnine dolžan graditelju povrniti le tisto, za kar je lastnik obogaten. Izvedenec je v mnenju in dopolnitvi ugotovil, sodišče pa pravilno povzelo, da je vrednost nakupa nepremičnine znašala 18.557,00 EUR, vrednost del prenove, ki jo je opravila toženka pa 12.129,77 EUR, zato znaša izhodiščna vrednost 30.686,77 EUR. Pritožba zato pravilno opozarja, da je toženka kot lastnica nepremičnine, prodane za 65.000,00 EUR, dolžna tožnici povrniti le 34.313,23 EUR, ker je le to znesek, za katerega je obogatena.

4Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali sme pritožbeno sodišče opreti svojo odločitev na izvedensko mnenje, izdelano na prvi stopnji, v zvezi s katerim je pravdna stranka utemeljeno predlagala izvedenčevo zaslišanje, ki pa se ni opravilo, kar je ta stranka pravočasno grajala; (2) Ali sme pritožbeno sodišče brez oprave glavne obravnave ugotoviti drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče, če gre, kot v konkretnem primeru, za prvostopno kompleksno izvedbo ter tehtanje dokazov in ali je drugostopno sodišče v konkretnem primeru zadovoljivo pojasnilo, zakaj je drugače kot prvostopno sodišče v korist toženke upoštevalo tudi po izvedencu ocenjeno vrednost naprave dvižnih stopnic in položitve ploščic v vetrolovu?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).