VSRS Sodba VIII Ips 55/2021

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki revizijske stroške v višini 336,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep toženke št. 1004-987/2017/4 81501-25 z dne 23. 3. 2018 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-23272018/2 z dne 26. 9. 2018. Toženki je naložilo, da tožniku za čas od 1. 5. 2017 do 30. 11. 2018 iz naslova povečanega obsega dela plača skupno 1.270,74 EUR bruto, od določenih mesečnih zneskov obračuna prispevke in davke ter plača ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec. Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek iz istega naslova v višini 2.045,61 EUR in iz naslova predpravdnih stroškov v višini 366,00 EUR. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki v roku 8 dni plačati 265,95 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka.

2Zoper navedeno sodbo sta se pritožili obe stranki. Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zavrnilo. Strinjalo se je z razlogi sodišča prve stopnje.

3Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 142/2021 z dne 14. 9. 2021 na predlog toženke dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilna presoja, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.

4Toženka v reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje spregledali sklep VSRS VIII Ips 11/2020, iz katerega izhaja, da opravljenih del iz delokroga drugega delovnega mesta ni mogoče avtomatično šteti za preseganje pričakovanih rezultatov dela. Ni pomembno, ali je delavec opravljal dela svojega delovnega mesta, ali dela drugih delovnih mest, in v kakšnem odstotku, ampak le, ali je zaradi tega nadpovprečno obremenjen oziroma ali je presegel pričakovane rezultata dela. Ključno je, kakšen je pričakovani obseg dela. Tega sodišče ni ugotavljalo. Upoštevalo je zgolj dejstvo, da je tožnik 70% časa opravljal naloge drugih delovnih mest, zaradi česar naj bi bil nadpovprečno obremenjen. Tudi iz sklepa VSRS VIII Ips 56/2021 izhaja, da je pomembno le, če delavec preseže pričakovane rezultata dela. Tožnikov nadrejeni je izpovedal, da je bil tožnik vsako leto nadpovprečno ocenjen, da je dal vse od sebe in 100 % izkoristil svoj delovni čas, ne pa da je bil nadpovprečno obremenjen. Ocena delovne uspešnosti nima avtomatično za posledico priznanje dodatka. Tožnik ni zmogel bremena zatrjevanja in dokazovanja. Zoper sklepe o priznanju dodatka v nižji višini od vtoževane ni ugovarjal. Pomembno je tudi, če oziroma kolikšna sredstva so na voljo, zato ni nujno, da delavec prejme vsak mesec del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v isti višini.

5Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije.

6Revizija ni utemeljena.

7Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Ker revizija ni bila dopuščena zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vrhovno sodišče na revizijske navedbe o tem ne odgovarja.

8Tožnik je pri toženki zaposlen na delovnem mestu upravnik V za polni delovni čas 40 ur tedensko. Za čas od julija 2016 do novembra 2018 je zahteval priznanje dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 % osnovne plače. Za čas od 1. 7. 2016 do 30. 4. 2017 (ko je toženka tožniku priznala del plače v višini 14 %) je bil tožnikov zahtevek v celoti zavrnjen, za čas od maja 2017 do novembra 2018 pa je bilo zahtevku delno ugodeno, kar je predmet revizijskega postopka. Tožniku je bila dosojena razlika med prejetim plačilom (to je bilo v višini 4 % ali 6 % osnovne plače, za tri mesece pa ni prejel nobenega plačila) in 10 % osnovne plače, kot je sodišče po višini ovrednotilo tožnikovo delovno uspešnost iz naslova povečanega obseg – na podlagi ugotovitve, da je poleg nalog delovnega mesta upravnik V opravljal še naloge delovnega mesta voznik V in delovnega mesta skladiščnik V - orožar.

9Po 22. e členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna1. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje (prvi odstavek). Vlada z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih, za katere se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom oziroma, s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona (tretji odstavek).

10Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uredba; Ur. l. RS, št. 53/08 in nasl.) v 1. točki prvega odstavka 2. členu predvideva, da se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu pod pogoji, ki jih določa zakon, če povečan obseg dela opravi pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna. Po 1. točki 3. člena Uredbe se sredstva za plačilo tega dela plače zagotavljajo iz prihrankov sredstev za plače posameznega proračunskega uporabnika, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela ali nezasedenih delovnih mest2. Po 4. členu Uredbe višina dela plače iz 1. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe znaša največ 20 % osnovne plače.

11Tožnik je imel s toženko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto upravnik V. Opravljal je še naloge delovnega mesta voznik V in delovnega mesta skladiščnik V - orožar. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je do povečanega obsega dela pri toženki prišlo zato, ker je bilo na policijski postaji manj kot 85 % zasedenih delovnih mest glede na sistemizacijo in so morali uslužbenci, zaposleni na tej policijski postaji, poleg svojih rednih delovnih nalog opravljati naloge nezasedenih delovnih mest. Zato je bila pri toženki praksa sklepanja dogovorov o opravljanju povečanega obsega dela po ZSPJS. Toženka je s tožnikom ravno iz razloga nadomeščanja dalj časa odsotnih delavcev, nezasedenosti delovnih mest oziroma obremenjenosti policijske enote za čas spornega obdobja leta 2017 in 2018 sklenila dva pisna dogovora o opravljanju povečanega obsega dela oziroma o dodatnih delovnih obremenitvah v okviru polnega delovnega časa. Prav tako je toženka tožniku v skladu s prvim odstavkom 22.e člena ZSPJS za posamezne mesece izdala sklepe o priznanju dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 4 ali 6 % osnovne plače, ki so bili tudi realizirani. Dokončnost teh sklepov sicer ni ovira za vtoževanje višjega plačila iz navedenega naslova.

12ZSPJS poleg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela predpisuje tudi del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev (22.a člen), ki jo veže na doseganje nadpovprečnih rezultatov dela, kar se določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor. Pri tej vrsti delovne uspešnosti gre torej predvsem za kvalitatitvno preseganje pričakovanih rezultatov dela, medtem ko gre pri delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela (kot že samo ime instituta pove) za nagrajevanje količinskega preseganja pričakovanih rezultatov dela. Medtem ko se redna delovna uspešnost nanaša na izvajanje rednih delovnih nalog, se delovna uspešnost za povečan obseg dela nanaša na delo, ki ga javni uslužbenec opravi poleg svojih rednih delovnih nalog3.

13Tudi iz opredelitve osnovne plače izhaja, da se pričakovani rezultati dela vežejo na opravljanje (rednih) nalog delovnega mesta, to je tistega delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec sklene pogodbo o zaposlitvi. Po 14. točki 2. člena ZSPJS je osnovna plača tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu.

14Pomembno je tudi, da je ena od predpisanih sestavin pogodbe o zaposlitvi navedba delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela s kratkim opisom dela (53. člen Zakona o javnih uslužbencih ZJU; Ur. l. RS. št. 56/02 in nasl.). Delavec se namreč zaveže opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1), delodajalec pa mu mora zagotavljati delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi (prvi odstavek 43. člena ZDR-1).

15Če torej delavec poleg nalog svojega delovnega mesta opravlja še naloge drugih delovnih mest, to praviloma pripelje do zaključka o preseganju pričakovanih rezultatov dela, razen v posebnih okoliščinah, na katere je vrhovno sodišče opozorilo v zadevi VIII Ips 56/2020, še zlasti pa v zadevi VIII Ips 11/2020, ko se obseg dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tako zmanjša, da mu delodajalec za zapolnitev polnega delovnega časa naloži še opravljanje nalog drugega delovnega mesta. V obravnavanem primeru takšne okoliščine niso bile ugotovljene in tudi ne zatrjevane4, ampak je sodišče, ravno nasprotno, ugotovilo, da tožnik ni bil razbremenjen opravljanja nalog svojega delovnega mesta, v 67 % delovnega časa pa je opravil še naloge delovnega mesta voznik V in delovnega mesta skladiščnik V - orožar.

16Glede na to, da je imel tožnik s toženko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto upravnik V, opravljanje nalog tega delovnega mesta predstavlja opravljanje rednih delovnih nalog, na katere se veže pričakovane rezultate dela, medtem ko tožnikovo opravljanje nalog dveh drugih delovnih mest kaže na preseganje pričakovanih rezultatov dela.

17Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je toženka tožniku za čas pred majem 2017 priznala del plače iz naslova povečanega obsega dela v višini 14 %, kasneje pa ne več oziroma v bistveno nižji višini, čeprav se njegov obseg dela od maja 2017 dalje ni bistveno zmanjšal. Ugotovilo je še, da je bil tožnik nadpovprečno obremenjen, da je znal odlično izkoristiti svoj delovni čas in da je toženka njegovo delovno uspešnost za leti 2017 in 2018 ocenilo kot odlično. Predvsem pa je toženka tožniku s tem, ko mu je podlagi omenjenih dogovorov in sklepov za čas od maja 2017 dalje priznavala del plače iz naslova povečanega obsega dela - v sicer nižji višini (4 ali 6 %) od vtoževane, priznavala podlago za priznanje dela plače iz naslova povečanega obsega dela, torej tudi preseganje pričakovanih rezultatov dela. Zato prihaja toženka v nasprotje sama s seboj, ko se zavzema za zaključek, da tožnik ni presegal pričakovanih rezultatov dela. Poleg tega revizija nima navedb zoper ugotovljeni obseg preseganja pričakovanih rezultatov dela, ravno ta obseg pa je bistven za presojo pravilnosti odločitve po višini.

18Iz navedenih razlogov izhaja, da je tožnik upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 10 % osnovne plače, ki mu še ni bila priznana in plačana.

19Zato je vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

20Toženka, ki z revizijo ni uspela, krije sama svoje stroške revizije, tožniku pa je na podlagi prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP ter v skladu določili Odvetniške tarife dolžna povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 450 točk, kar z 2% materialnimi stroški in DDV znaša 336,00 EUR.

21Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------
1 Iz prvega odstavka 22.d člena ZSPJS izhaja, da uporabniki proračuna ravnajo tako, če imajo na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.
2 Ta določba Uredbe se navezuje na prej omenjeni prvi odstavek 22. d. člena ZSPJS. Vendar pa revizija le na splošno navaja, da je tudi od tega, kolikšna sredstva so na voljo, odvisno, koliko znaša del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Toženka ne v reviziji ne predhodno v tej smeri ni podala določnih ugovorov zoper višino vtoževanih zneskov. Zato obseg razpoložljivih sredstev ni odločilno vprašanje tega spora.
3 E-komentar 22. e člena ZSPJS, https://www.tax-fin-lex.si, stran 3.
4 Če pa bi šlo za takšne posebne okoliščine, bi bilo trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na toženki, ne na tožniku. Za tožnika glede obstoja same podlage v tovrstnih sporih zadostuje zatrjevanje in dokazovanje, da je poleg nalog svojega delovnega mesta opravljal še naloge drugih delovnih mest.