22.d člen ZSPJS

Pritožba ne prereka prvostopenjske ugotovitve, da je bila toženka dolžna izplačati tožniku odpravnino iz šestega odstavka 93. člena ZObr in enkratni znesek na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZSSloV. Nasprotuje pa prvostopenjski presoji o osnovi za odmero teh denarnih terjatev. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je treba za izračun osnove za odpravnino upoštevati le tožnikovo osnovno plačo za polno delovno obveznost, povečano za dodatka za delovno dobo in stalnost (postavka plačilne liste Z104). Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da šesti odstavek 93. člena ZObr pri definiranju osnove za odpravnino uporablja pojem povprečna plača vojaške osebe. Pri razlagi tega pojma je pravilno tolmačilo zakonske določbe. Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZSSloV se za plače v Slovenski vojski uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev. Glede na prvi odstavek 5. člena ZSPJS je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Pritožbeno sodišče tako soglaša s prvostopenjsko presojo, da morajo biti v izračun povprečne plače tožnika v zadnjih šestih mesecih zaposlitve zajeti zneski, ki so mu bili v tem obdobju izplačani iz n

Glede na pravilno ugotovitev, da tožnica zoper sklep z dne 23. 3. 2020 ni vložila pritožbe in ni izkoristila notranje poti, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na izplačilo razlike med zneskom izplačila po sklepu z dne 23. 3. 2020 in s tožbo vtoževanim 10 % mesečnim izplačilom, zavreči, saj za ta zahtevek ni sodnega varstva. Ker je tožnica tožbo vložila 2. 3. 2020, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je njen zahtevek za vtoževano obdobje vključno z januarjem 2015 zastaral, saj skladno z določbo 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku petih let, pri čemer se je oprlo na dan vložitve tožbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje je napačna, saj je tožnica zahtevo za odpravo kršitev vložila 10. 10. 2019, zato se zastaranje pretrga s tem dnem, tako da je zastaral njen zahtevek v obdobju pred 10. 10. 2014. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica poleg dela na delovnem mestu Koordinator V - tehnični risar opravljala tudi delo Administrator V in da se je v letu 2009 obseg dela na delovnem mestu Koordinator V - tehnični risar zmanjšal. Tožnica je vse delo opravila v rednem delovnem času 8 ur, vendar njeno delo ni pre

O tem, ali javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, mora v skladu z uveljavljenim sistemom, ki velja za javne uslužbence, najprej odločiti delodajalec s pisnim sklepom. Dejstvo opravljanja nalog delokroga drugega delovnega mesta samo po sebi ni odločilno pri presoji, ali je javni uslužbenec upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Če delodajalec delavcu naloži opravljanje dela oziroma ta opravlja delo, ki je različno od dela, ki bi ga delavec moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo. Če je to drugo delo ovrednoteno enako, do dodatnega plačila ni upravičen, nasprotno pa velja, kadar opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta. Dejstvo, ali ima delodajalec to višje delovno mesto sistemizirano, je nepomembno.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da razpoložljivost sredstev ni pogoj za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

Ni mogoče šteti, da je od razpoložljivosti sredstev odvisno plačilo, do katerega je glede na opravljeno delo upravičen javni uslužbenec, kar velja ne glede na omejitev avtonomije v javnem sektorju (16. člen ZJU). V nasprotnem primeru, če bi šteli, da delodajalec javnemu uslužbencu ni dolžan plačati dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, tudi če ta (po sklenjenem dogovoru in odredbi) opravi delo, ki presega pričakovane rezultate dela, če za to nima sredstev (ker jih je na primer že porabil za plačilo drugim javnim uslužbencem), bi bila odločitev o plačilu v celoti prepuščena delodajalcu, ne glede na delo, ki se dejansko opravi.

Tožnik v svoji trditveni podlagi niti ni navajal, kakšen je bil predviden obseg dela, ki se je od njega pričakoval, in za koliko ga je presegel glede na vnaprej določene kriterije. Tožnik ni po mesecih specificiral, katere konkretne naloge je opravljal in koliko časa. Povečan obseg dela je utemeljeval izključno na dejstvu, da je v celotnem vtoževanem obdobju poleg nalog svojega delovnega mesta policist kontrolor opravljal tudi naloge (višje vrednotenega) delovnega mesta vodje izmene, ter da že to samo po sebi pomeni opravljanje povečanega obsega dela. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavec ni upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga svojega delovnega mesta. To namreč samo po sebi še ne dokazuje opravljanja povečanega obsega dela (sklep VSRS VIII Ips 56/2020).

Medtem ko se redna delovna uspešnost nanaša na izvajanje rednih delovnih nalog, se delovna uspešnost za povečan obseg dela nanaša na delo, ki ga javni uslužbenec opravi poleg svojih rednih delovnih nalog. Tudi iz opredelitve osnovne plače izhaja, da se pričakovani rezultati dela vežejo na opravljanje (rednih) nalog delovnega mesta, to je tistega delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec sklene pogodbo o zaposlitvi.

Ni utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da je tožnikova dnevna delovna obveznost kljub dodatnemu delu trajala osem ur in le izjemoma več. Pri presoji instituta iz prvega odstavka 22.e člena ZSPJS ni pomembno, ali javni uslužbenec dodatno delo, s katerim preseže pričakovan rezultat, opravi v rednem ali nadurnem delovnem času. Zgolj zaradi tega, ker je tožnik delo vodnika psa praviloma opravil znotraj rednega delovnega časa, zato ni mogoče šteti, da do plačila dodatka ni upravičen, bistveno je namreč, da je s tem delom presegel pričakovane delovne rezultate.

Tožnik v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da so sredstva bistvena za presojo, ali je javni uslužbenec upravičen do plačila za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Za odločitev, ali je javni uslužbenec upravičen do plačila, je bistveno le, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu VIII Ips 56/2020, ali je z obsegom opravljanega dela presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu.

Dela, ki ga je opravil tožnik "po nalogu nadrejenega" (ne glede na to, ali v okviru "svojega" delovnega mesta ali iz delokroga drugih delovnih mest), namreč ni mogoče šteti kar avtomatično za preseganje pričakovanih rezultatov. V zvezi z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je pomembno, da javni uslužbenec dodatno delo opravi poleg svojega rednega dela. V obravnavanem primeru je tako pomembna le količina dela, ki ga je poleg svojega dela v rednem delovnem času opravil tožnik. Ta pa ni, kot je bilo že ugotovljeno, uspel dokazati, da je bila opravljena količina dela višja od običajnega obsega dela, da bi bil tožnik upravičen do dodatka.

V skladu z 22.e členom ZSPJS se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnik navedb o preseganju pričakovanega dela ni podal niti to ne izhaja iz izvedenih dokazov. Samo dejstvo, da delavec opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, še ne utemeljuje zaključka o utemeljenosti plačila za povečan obseg dela.

Sporni Sporazum izpolnjuje formalna kriterija za kolektivno pogodbo, ker so ga podpisali reprezentativni sindikati in delodajalec prav tako pa je bil Sporazum objavljen v uradnem listu. Vendar pa Sporazum ne izpolnjuje vsebinskega kriterija, da bi lahko pridobil naravo kolektivne pogodbe. Sporazum ne vzpostavlja, spreminja ali ukinja pravic iz delovnega razmerja.

Javni uslužbenec je upravičen do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer se predpostavlja, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate (sklep VIII Ips 11/2020).

Javni uslužbenec je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer je predpostavljeno, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate. Zmotno je stališče sodišča, da je tožnik do izplačila dela plače za povečan obseg dela upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da že te naloge same po sebi predstavljajo povečan obseg dela. Tudi če tožnik opravlja 80 % druga dela po nalogu nadrejenega in le 20 % dela iz svoje pogodbe o zaposlitvi, to ne more biti avtomatično razlog za plačilo povečanega obsega dela. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega

Ob ugotovitvi, da zaradi spremenjene organizacije dela tožnik dveh nalog iz delokroga svojega delovnega mesta ni več opravljal, opravljal pa je dve drugi nalogi, sicer formalno iz delokrogov drugih delovnih mest, je vprašanje, ali je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, odvisno od tega, ali je presegel pričakovane rezultate dela. Če je opravljanje nalog drugih delovnih mest obsegalo polovico polnega delovnega časa je odločilnega pomena, kakšen je bil obseg dela ostalih nalog delovnega mesta upravnik V oziroma kakšni so bili pričakovani rezultati.