VSL Sklep I Cpg 506/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se nagrada, ki jo je izvedencu priznalo sodišče prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa zviša na 816,00 EUR, ki se poveča za 22% DDV, kar skupaj znaša 995,52 EUR.

1S sklepom z dne 23. 1. 2020 je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodnemu izvedencu dr. A. A. odmerilo nagrado in stroške za izdelavo izvedenskega mnenja, ki skupaj z 22% DDV znaša 945,74 EUR.

2Zoper I. točko izreka tega sklepa se je pravočasno pritožil sodni izvedenec. Sodišče prve stopnje je njegovo pritožbo z dne 23. 1. 2020 poslalo višjemu sodišču šele skupaj s pritožbo toženke z dne 3. 6. 2020 zoper sodbo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi. Pritožbeno sodišče je nato spis v tej zadevi moralo vrniti prvostopenjskemu sodišču, ker izpodbijani sklep ni bil vročen tožnici, pritožba sodnega izvedenca pa ni bila vročena pravdnima strankama. Prvostopenjsko sodišče je nato po odpravi navedenih pomanjkljivosti zadevo ponovno predložilo v reševanje pritožbenemu sodišču dne 20. 8. 2020.

3Sodni izvedenec je v pritožbi predlagal, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ga zaradi zamude sodišče ne kaznuje, oziroma naj pri izračunu prekoračitve roka za izdelavo izvedenskega mnenja kvečjemu upošteva, da je zamuda prenehala z izdelavo izvedenskega mnenja dne 17. 1. 2020 in ne šele z njegovo oddajo sodišču dne 20. 1. 2020, ker je imel za osebno oddajo spisa na sodišču utemeljen razlog.

4Njegova pritožba je bila vročena pravdnima strankama, ki pa nanjo nista odgovorili.

5Pritožba je utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodnemu izvedencu odmerilo nagrado v znesku 816,00 EUR, povečano za 22% DDV. Ker je ugotovilo, da bi moral izvedenec izdelati mnenje do 15. 1. 2020, oddal pa ga je na sodišče 20. 1. 2019 (napaka v zapisu datuma, pravilno 20. 1. 2020¹), je zaključilo, da je izvedenec prekoračil rok za izdelavo izvedenskega mnenja za 5 dni. Zato mu je na podlagi drugega odstavka 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: ZSICT) priznalo zgolj 95% skupnega zneska nagrade, torej v višini 775,20 EUR .

7Izvedenec same odmere nagrade v skupnem znesku 816,00 EUR brez DDV ne izpodbija, pritožuje pa se zoper odločitev o zmanjšanju nagrade zaradi zamude pri izdelavi izvedenskega dela. V svoji pritožbi navaja, da je izvedensko mnenje izdelal 17. 1. 2020, kar je razvidno iz datuma mnenja in datuma izdanega računa. Zato bi po mnenju izvedenca lahko sodišče prve stopnje, če je že menilo, da takšna zamuda predstavlja temelj za denarno sankcioniranje, upoštevalo le dvodnevno, ne pa petdnevne zamude pri izdelavi izvedenskega mnenja.

8Sodišče prve stopnje je odločitev o zmanjšanju odmerjene nagrade izvedencu oprlo na določbo drugega odstavka 45. člena ZSICT, po katerem sodišče v primeru, če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izvida oziroma mnenja, cenitve oziroma prevoda ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče ali drug državni organ, znesek plačila do katerega je upravičen, zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov. Kot odločilno dejstvo za znižanje nagrade izvedencu je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je sodišče določilo izvedencu rok za dostavo mnenja 15. 1. 2020, ta pa ga je dostavil sodišču s 5 dnevno zamudo, in dejstvo, da izvedenec ni pojasnil, zakaj je prišlo do zamude pri dostavi mnenja sodišču. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo 23. 1. 2020.

9Izvedenec je razloge za zamudo, ki jo je upoštevalo sodišče prve stopnje pri zmanjšanju odmerjene nagrade za opravljeno izvedeniško delo za 5%, pojasnil v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade. Pritožbeno sodišče je njegove razloge za zamudo obravnavalo kot pravočasne v luči določbe prvega in drugega odstavka 248. člena ZPP, ki prav tako ureja vprašanje denarnega kaznovanja sodnega izvedenca, če ta brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, sodišču pa omogoča, da sklep o kazni prekliče, če izvedenec pozneje opraviči razlog zamude. Če lahko sodišče na podlagi opravičila prekliče sklep o kaznovanju sodnega izvedenca zaradi zamude roka z izdelavo izvedenskega mnenja po določbah ZPP, ni nobenega razloga, da opravičila za zamudo, ki ga izvedenec navede v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade po določbi drugega odstavka 45. člena ZSICT, ne bi upoštevalo kot pravočasnega tudi pritožbeno sodišče.

10Sklep o postavitvi za izvedenca z dne 3. 7. 2019 je bil izvedencu vročen 20. 8. 2019. Spis je izvedenec po pooblaščencu prevzel 30. 8. 2019. V sklepu je bilo izvedencu naloženo, da izvedensko mnenje izdela v roku 60 dni. Z dopisom z dne 5. 12. 2019 (l. št. 244) je sodišče prve stopnje na izvedenčev predlog rok za izdelavo izvedenskega mnenja podaljšalo do 15. 1. 2020, izvedenec pa je izvedensko mnenje izdelal v petek 17. 1. 2020 (kar izhaja iz datuma na izvedenskem mnenju - l. št. 261 in datuma izdanega računa za opravljeno izvedensko mnenje - l. št. 262) in ga skupaj s spisom oddal na vložišču sodišča v ponedeljek 20. 1. 2020.

11Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno izračunalo obdobje zamude. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, bi izvedenec moral izvedensko mnenje izdelati do 15. 1. 2020, mnenje pa je oddal na vložišče sodišča 20. 1. 2020. Pri tem pa se dan izročitve izvedenskega mnenja ne všteva v zamudo. Ker je bilo izvedensko mnenje sodišču izročeno 20. 1. 2020, bi lahko izvedenec z izdelavo mnenja zamujal le od 16. 1. 2020 do 19. 1. 2020, to je štiri dni, ne pa 5 dni.

12Za zamudo od izdelave izvedenskega mnenja dne 17. 1. 2020 do oddaje izvedenskega mnenja na vložišču sodišča dne 20. 1. 2020 je izvedenec navedel okoliščine, ki zahtevajo presojo, ali je bila njegova zamuda v tem delu opravičljiva (drugi odstavek 45. člena ZSICT). Iz pritožbenih navedb izhaja, da v petek 17. 1. 2020 zaradi oddaljenosti njegovega bivališča od sedeža sodišča (več kot 100 km), izvedenskega mnenja do konca tega delovnega dne ni mogel oddati na sodišče, zaradi obsežnosti spisa pa tega ni bilo mogoče poslati niti naslednji dan po pošti in je moral izvedensko mnenje osebno dostaviti šele v ponedeljek 20. 1. 2020 na vložišče sodišča. Takšne okoliščine po presoji višjega sodišča predstavljajo upravičene razloge za zamudo pri oddaji izvedenskega mnenja od 17. 1. 2020 do 20. 1. 2020. Če sodni izvedenec zaradi oddaljenosti njegovega prebivališča od sedeža sodišča izvedenskega mnenja 17. 1. 2020 ni mogel osebno dostaviti na sodišče, zaradi obsežnosti spisa pa tega ni mogel poslati niti po pošti, je življenjsko sprejemljivo, da je sodni spis skupaj z izdelanim mnenjem oddal osebno na vložišču sodišča šele v ponedeljek 20. 1. 2020 in mu v tem času od 17. 1. 2020 do 20. 1. 2020 ni mogoče očitati kakšne opustitve dolžne skrbnosti pri svojem postopanju. Po presoji pritožbenega sodišča zato navedene okoliščine upravičujejo izvedenčevo postopanje, zaradi katerih je sodni spis z izdelanim izvedenskim mnenjem lahko oddal na vložišču sodišča šele v ponedeljek 20. 1. 2020, čeprav je izvedensko mnenje izdelal že v petek 17. 1. 2020. Iz zgornje obrazložitve izhaja, da je sodni izvedenec izkazal, da je v obdobju od 17. 1. 2020 do 20. 1. 2020 prišlo do prekoračitve roka iz upravičenih razlogov. Ob tem pa se izkaže za potek postopka tudi nepomembno dejstvo, da je izvedenec mnenje namesto 15. 1. 2020 izdelal 17. 1. 2020. Zato je pritožbeno sodišče presodilo, da obstajajo upravičeni razlogi, zaradi katerih ni treba izvedencu odmerjene nagrade znižati.

13V tem smislu je pritožbeno sodišče pritožbi sodnega izvedenca ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, damu je priznalo 100% s strani sodišča prve stopnje odmerjene nagrade, torej brez 5% znižanja nagrade zaradi zamude.

¹ Opomba višjega sodišča.