VDSS Sodba Pdp 628/2021

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo sklepa Sveta tožene stranke z dne 21. 6. 2018, s katerim je bil za direktorja tožene stranke imenovan A. A., ponovitev izbirnega postopka imenovanja direktorja in povrnitev vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 844,99 EUR, v primeru zamude 15‑dnevnega izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Tožnik pritožbo zoper navedeno sodbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.). Navaja, da bi v kandidacijskem postopku imenovanja direktorja zavoda še lahko prišlo do zahteve za odpravo pomanjkljivosti vloge, v postopku imenovanja pa ne več. V konkretnem primeru je bil kandidacijski postopek že zaključen, preden je tožena stranka izbranega kandidata pozvala, naj svojo vlogo dopolni. Dopolnjevanje vloge ni dopustno, saj je razpis jasno in natančno navedel, katere sestavine mora vloga imeti. Tožena stranka je predhodno v letu 2017 izvedla razpis za imenovanje direktorja, ki je bil neuspešen. Nanj se je prijavil tožnik, vendar je bila njegova vloga zavrnjena kot pomanjkljiva in sploh ni bil uvrščen v postopek imenovanja. Komisija tožene stranke je torej v dveh postopkih ravnala povsem drugače, zato je bila tožniku kršena ustavna pravica enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Obravnavani postopek imenovanja predstavlja nadaljevanje postopka iz leta 2017. Ker izbrani kandidat svoji vlogi ni predložil potrdil o nekaznovanosti in da se ne nahaja v kazenskem postopku, je bilo zato že iz vloge razvidno, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožena stranka pritožbo vlaga zoper stroškovno odločitev v II. točki izreka sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožena stranka kot delodajalec po določbi 15/1c tarifne številke Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) upravičena do 100 % povišanih stroškov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremeni tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške v višini 1.581,64 EUR, podredno pa, da jo delno razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

4Tožena stranka v odgovoru na tožnikovo pritožbo predlaga pritožbenemu sodišču, naj jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano odločitev iz I. točke izreka sodbe. Navaja, da tožena stranka odločitve o imenovanju A. A. za direktorja ni sprejela na seji, na kateri je ta dopolnil svojo vlogo. V času dopolnitve vloge še ni potekel postopek imenovanja direktorja. Zmotna je pritožbena navedba, da dopolnjevanje vloge ni bilo dopustno, saj to iz razpisa ni izhajalo. Sporni razpis tudi ni predstavljal nadaljevanja razpisa iz leta 2017, ki je bil zaključen, tožnik tožbe po koncu tistega razpisa ni vložil. Primerjava med razpisoma pa tudi sicer ni mogoča, zato ni utemeljena pritožbena navedba o kršitvi načela enakosti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbah. V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti kršitev ustavno zagotovljenih pravic. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pravnimi in dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje in v nadaljevanju odgovarja na bistvene pritožbene navedbe.

7Tožnik v tem sporu izpodbija sklep Sveta tožene stranke, s katerim je bil 21. 6. 2018 za njenega direktorja imenovan A. A. Pravico do sodnega varstva tožnik uveljavlja na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/1991 in nasl.), ki določa, da ima vsak prijavljen in neizbran kandidat pravico v petnajstih dneh od prejema obvestila o izbiri zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

8Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da naknadna predložitev nekaterih dokazil (potrdila o državljanstvu in potrdila, da ni v kazenskem postopku in da zoper njega ni bila izrečena kazenska sankcija) s strani A. A. ne predstavlja kršitve postopka razpisa. Podlago za dopolnitev nepopolne vloge namreč dajejo določbe 67. in 68. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 80/1999 in nasl.), ki se smiselno uporabljajo v postopku izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda.¹ Neutemeljena je tožnikova pritožbena navedba, da je razpis določal, da se bodo obravnavale le popolne vloge. Razpis tega ni določal. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je razpis določal, da bodo iz nadaljnje obravnave izločene (le) prepozno prispele prijave in prijave, iz katerih bo razvidno, da kandidat ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Vsebina razpisa torej ni bila ovira za dopolnjevanje prijave.

9Neutemeljena je tožnikova pritožbena navedba, da je bil v času dopolnitve vloge kandidacijski postopek imenovanja direktorja že zaključen in da je bil postopek že v fazi imenovanja direktorja, ko dopolnjevanje vlog ni bilo več mogoče. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je A. A. svojo vlogo dopolnil 7. 6. 2018, torej še pred svojim imenovanjem, do katerega je prišlo na seji Sveta tožene stranke 21. 6. 2018.

10Ne drži tožnikova pritožbena navedba, da je že iz prijave kasneje izbranega kandidata izhajalo, da razpisnih pogojev ne izpolnjuje. Nekaznovanost in neudeležba v kazenskem postopku nista predstavljala razpisnega pogoja,² ampak zgolj zahtevani sestavini prijave, ki sta bili lahko, kot že pojasnjeno, naknadno predloženi. Je pa bilo v obravnavanem razpisu kot pogoj navedeno državljanstvo Republike Slovenije. Čeprav izbrani kandidat potrdila o državljanstvu ni predložil k prijavi na razpis, pa je v priloženem življenjepisu navedel, da je slovenski državljan. Iz njegove vloge torej ni izhajalo, da razpisnih pogojev ne izpolnjuje, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da do kršitve postopka ni prišlo, ker tožena stranka njegove prijave ni izločila iz nadaljnje obravnave.

11Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da obravnavani razpis v letu 2018 ni predstavljal nadaljevanja razpisa v letu 2017. Ta razpis je bil zaključen kot neuspešen, tožnik pa kot neizbrani kandidat takrat ni uveljavljal sodnega varstva. V sedaj obravnavanem sporu se zato tožnik s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, da je bilo A. A. v letu 2018 dopuščeno dopolnjevanje vloge, tožniku v letu 2017 pa ne, ne more uspešno sklicevati na kršitev pravice do enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave Republike Slovenije – URS; Ur. l. RS, št. 33/1991 in nasl.).

12Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožena stranka ni kršila za izvedbo razpisa določenega postopka in ker je izbrani kandidat izpolnjeval v razpisu določene pogoje, je tožbeni zahtevek v I. točki izreka izpodbijane sodbe pravilno zavrnilo.

13Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških postopka v II. točki izreka izpodbijane sodbe. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 15/1c tarifne številke OT tarifo za zastopanje delodajalca zvišati za 100 %. Iz ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča³ namreč izhaja, da uporaba te določbe ne pride v poštev na način, da bi moral delavec zaradi neuspeha v pravdi delodajalcu povrniti višje stroške postopka, kot jih nosi sam. Odvetnik lahko to pravno pravilo uporabi v razmerju do svoje stranke - delodajalca, ni pa dopustno tega stroškovnega bremena delodajalca v pravdi prevaliti na delavca, saj bi to pomenilo neenakost strank v postopku.

14Ker glede na vse obrazloženo niso podani niti s pritožbama uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

¹ Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 960/2015.
² V razpisu so bili navedeni naslednji razpisni pogoji: univerzitetna izobrazba, da kandidat ni član Sveta tožene stranke, da je državljan Republike Slovenije, da ima organizacijske sposobnosti in vsaj petletne izkušnje na področju vodenja, da pozna področje dela in ima vsaj petletne izkušnje na področju delovanja invalidskih in humanitarnih dejavnosti.
³ Prim. odločbe VDSS Pdp 734/2019, Pdp 736/2019, Pdp 683/2018.