VSRS Sklep II DoR 50/2022

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je (med drugim) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek v IV./1., 2., 4. in 5. točki: - za ugotovitev, da je tožnik solastnik nepremičnine ID znak ... do 1/12 oziroma alternativno, da je solastnik stanovanja št. stavbe 2384, št. dela stavbe 1, ki se nahaja na navedeni nepremičnini do ½; - da je prva toženka namesto vozila Peugeot 407 SV Karavan diesel, na katerem je delež tožnika do ½, dolžna plačati tožniku 2.500,00 EUR z obrestmi; - da je prva toženka dolžna tožniku plačati 15.900,00 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka; - in da je prva toženka dolžna tožniku plačati 72.900,00 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek v V./2. in 4. točki: - da je prva toženka namesto vozila Peugeot 407 SV Karavan diesel, na katerem je delež tožnika do ½, dolžna plačati tožniku 2.500,00 EUR z obrestmi; - in da je prva toženka dolžna tožniku plačati 72.900,00 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka. Podrednemu tožbenemu zahtevku je ugodilo po podlagi le zoper drugega toženca, zoper prvo in peto toženko pa je zahtevek zavrnilo. Odločitev o višini zahtevka iz podrednega tožbenega zahtevka zoper drugega toženca, o 3. točki primarnega tožbenega zahtevka in o 3. točki podrednega tožbenega zahtevka zoper prvo toženko ter o pravdnih stroških je pridržalo za končno odločbo.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo ter potrdilo delno in vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da ni bilo dogovora, da bosta tožnik in prva toženka z vlaganji postala lastnika spornega stanovanja, in da vozilo Peugeot 407 SV Karavan diesel ne sodi v skupno premoženje tožnika in prve toženke. Zatrjuje še kršitev 22. člena Ustave¹. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sodišče lahko ugotovi zakonitost in pravilnost sodbe, čeprav ugotovi, da je odločilo mimo trditvene podlage; ali lahko ugotovi, da je neko premoženje posebno premoženje določene osebe mimo trditvene podlage in možnosti izjave ter obravnavanja zahtevka v zvezi s tem;² (2) ali dogovor o pravici do brezplačne uporabe stanovanja pomeni, da je tožnik upravičen do uporabnine v primeru, da mu uporaba ni omogočena, ker je moral na zahtevo prvo toženke oditi, ali ne; ali je do uporabnine lahko upravičen le lastnik ali tudi nekdo, ki ima pravico do brezplačne uporabe;³ in (3) ali je lahko sodba do te mere neobrazložena, da sodišče svoj zaključek, da ni bilo dogovora o tem, da bosta tožnika (pravilno tožnik in prva toženka) postala lastnika nepremičnine – stanovanja, utemelji samo na po njegovem verodostojni izpovedbi prve toženke in drugega toženca, ne da bi sodišče verodostojnost njunih izpovedb skrbno ovrednotilo glede na rezultat dokaznega postopka (da so izpovedbe dokazano v delih neresnične in brez obrazložitve z drugačnimi izjavami prič)⁴.

4Predlog ni utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Ob tem se sklicuje na več odločb Ustavnega sodišča.
² Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS VIII Ips 164/2016, II Ips 70/2019, VIII DoR 246/2020, II DoR 184/2016, II DoR 253/2014, II Ips 110/2014 in II Ips 939/2008.
³ Ob tem se sklicuje na zadevi VS RS III Ips 98/2007 in II Ips 698/2009 ter zadevi VSL II Cp 1499/2011 in I Cpg 943/2010.
⁴ Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS VIII Ips 318/2017, IV Ips 60/2012, I Up 151/2018 in VIII Ips 214/2013.