VSL Sklep II Cp 1791/2021

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točka II in III) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi. Tožencem je naložilo, da v celoti vzpostavijo prejšnje posestno stanje tako, da na lastne stroške odprejo ventil za vodo, ki se nahaja na nepremičnini z ID znakom: parcela 001/23, in omogočijo tožniku neovirano in nemoteno uporabo vodovodne napeljave, speljane od parc. št. 007/2 preko njihove nepremičnine do tožnikov in objektov na nepremičnini parc. št. 009 in 002, ter omogočijo neovirano ter nemoteno rabo vode iz zajetja "A." na nepremičnini parc. št. 007/2, vse v roku 24 ur. Če tega ne bodo storili, je pooblastilo tožnika, da na stroške tožene stranke delo zaupa tretji osebi ali da to stori sam. Odločilo je, da ugovor ne zadrži izvršbe in da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja 30 dni od nastopa pravnomočnosti odločbe, izdane v tej pravdi (točka I sklepa).

V točki II izreka je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki glasi: da se tožencem v bodoče prepoveduje na tak (z zaprtjem ventila za vodo) ali podoben način (z omejevanjem ali zmanjšanjem pretoka vode) posegati v posest tožeče stranke in ovirati njeno izvrševanje; za izrek denarne kazni v višini 2.000,00 EUR za primer, če bodo ravnali v nasprotju s 3. točko začasne odredbe; in da bo sodišče na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni opravilo izvršbo ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo tožencem določila višjo kazen za primer ponovne kršitve začasne odredbe.

V točki III je odločilo, da bo o stroških začasne odredbe odločeno skupaj z glavno stvarjo.

2Zoper zavrnilni in stroškovni del sklepa (točke II in III) vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ v zvezi s 15. in 239. člen ZIZ². Navaja, da izdana začasna odredba tožniku ne nudi zadostnega varstva njegovega posestnega položaja. Kot zmotno in neobrazloženo graja nasprotno ugotovitev sodišča. Nepravilna je ugotovitev sodišča, da bi bil z dovolitvijo celotne predlagane začasne odredbe (tudi glede nadaljnjega motenja) tožbeni zahtevek v celoti izčrpan. Ob izdani začasni odredbi možnost ponovnih motilnih dejanj ni izključena. Namen zavarovanja bi bil celovito in popolno dosežen le v primeru, če bi bila tožniku vse do pravnomočnosti v tej pravdni zadevi omogočena neovirana uporaba vodovodne napeljave (kot izhaja iz točke I izreka), ne pa zgolj začasno (do naslednjega motenja). Glede na obseg izdane začasne odredbe bo tožnik prisiljen v primeru ponovnih motilnih dejanj vlagati nove predloge za začasno odredbo, čeprav bi moralo biti njegovo pravno varstvo zagotovljeno že v tem postopku. Nastajala mu bo nova škoda, kar je v nasprotju z načelom učinkovitega pravnega varstva. Sklep je pomanjkljiv. Neupravičeno je zavrnjen predlog za izrek denarne kazni, podan v povezavi s 3. točko predloga. Nepravilna in neobrazložena je odločitev o stroških.

3Toženci na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik v tem sporu trdi, da je soposestnik vodovodne napeljave, ki poteka preko nepremičnin toženih strank. Po tožbenih navedbah so toženci 3. 11. 2020 zaprli ventil za vodo, ki se nahaja na njihovi nepremičnini. S tem so tožniku preprečili uporabo vode iz zajetja "A.", ki jo potrebuje za napajanje živine v svojih objektih, in ga s tem motili v mirni soposesti vodovodne napeljave. V pravdi zaradi motenja posesti zahteva, da tožencem sodišče naloži vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tako, da na lastne stroške odprejo ventil za vodo na njihovi nepremičnini, in omogočijo neovirano ter nemoteno uporabo vodovodne napeljave do tožnikovih objektov na njegovih nepremičninah ter nemoteno rabo vode iz zajetja "A." v roku treh dni; nadalje zahteva, da se jim v prihodnje prepove na tak (z zaprtjem ventila za vodo) ali podoben način (na primer z omejevanjem ali zmanjševanjem pretoka vode) posegati v njegovo posest in ovirati njeno izvrševanje.

6Tožnik je hkrati predlagal izdajo začasne odredbe, ki se je v bistvenih delih, razen glede izpolnitvenega roka, prekrivala z vsebino tožbenega zahtevka. Z njo tožnik želi začasno urediti sporno razmerje. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje gre za ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo. Tovrstne začasne odredbe so namenjene začasni ureditvi spornega razmerja med strankama in preprečitvi nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primerih, ko bi kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik uspel izkazati potrebne zakonske pogoje za izdajo začasne odredbe: verjetnost terjatve, da so toženci z zaprtjem ventila za vodo motili njegovo posest (prvi odstavek 272. člena ZIZ) in verjetnost nastanka težko nadomestljive škode (druga alineja 272. člena ZIZ), ki grozi njegovi živini (voda je potrebna za nujno napajanje živine) in njemu (prinašanje vode za napajanje živine iz drugega vira ogroža tožnikovo zdravje). Ob takih dejanskih ugotovitvah je nepravilna nadaljnja ocena in ugotovitev sodišča, da predlagano zavarovanje prepovednega dela predloga ni potrebno. Izdana začasna odredba namreč tožencem neposredno nalaga le določeno ravnanje (odprtje ventila za vodo). Zavrnjena pa je v delu, ki bi tožencem nalaga dolžnost opustitve (smiselno enakih) motilnih bodočih ravnanj. Pritožniku je treba pritrdi, da je njegov pravni položaj na ta način začasno zavarovan le delno. Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi in je tako predmet neposrednih izvršilnih dejanj (268. člen ZIZ). Ko bi potekel paricijski rok in toženci v njem ne bi izpolnili svoje obveznosti, oziroma če bi v času veljavnosti začasne odredbe na enak način kršili naloženo obveznost, bi se njena vsebina lahko prisilno izvršila na način, kot je sodišče odločilo v začasni odredbi (229. člen ZIZ). Tožniku kot upniku ne bi bilo treba vlagati novega predloga za izvršbo, ampak bi do neposrednih izvršilnih dejanj prišlo na podlagi že izdane začasne odredbe. Morebitna druga ponovna motilna dejanja pa ob delni zavrnitvi predloga še niso zavarovana. Ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe za restitucijski del predloga, ni razumnih razlogov, da se z začasno odredbo motilcu ne bi naložilo tudi opustitev bodočih motilnih dejanj.

8Zaradi napačnega materialnopravnega naziranja sodišča prve stopnje je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti v ponovni postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče ni samo odločilo o predlagani začasni odredbi, ker bi sicer tožencem onemogočilo ugovorni postopek. Glede na podatke v spisu, ko je od vložitve tožbe minilo že skoraj eno leto in ob dejstvu, da je v spisu tudi za zdaj še neobravnavani ugovor tožencev zoper obsodilni del začasne odredbe, naj sodišče ponovno obravnava zadevo hkrati z ugovorom toženih strank ter o začasni odredbi odloča hkrati z odločanjem o glavni stvari.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo. Stroški zavarovanja, predlaganega med pravdo, namreč spadajo med pravdne stroške, o katerih odloči sodišče prve stopnje s končno odločbo.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami.