VSL Sklep II Cp 412/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.412.2022Področje: civilno procesno pravo, dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP je sodišče zakonita dediča pozvalo na prevzem prekinjenega postopka, oporočne dedinje pa ni vključilo na stran tožeče stranke, ker v pravdi že nastopa kot tožena stranka.
Ker še ni jasno, ali bo v zapuščinskem postopku prišlo v celoti do oporočnega dedovanja, ali pa bo tudi zakonito, saj imata zapustničina otroka pravico do nujnega deleža (prvi odstavek 25. člena ZD), je odločitev sodišča, da ju pozove na prevzem postopka pravilna.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predmetni pravdni postopek zaradi smrti tožeče stranke prekinjen (I. točka izreka) in zakonita dediča po pokojni tožeči stranki, sina A. A. in hčer B. B., pozvalo na prevzem prekinjenega postopka (II. točka izreka).
2Glede odločitve iz II. točke izreka se pritožuje toženka, ki meni, da bi sodišče prve stopnje moralo tudi njo pozvati na prevzem pravde. Čeprav je sodišče ugotovilo, da so dediči trije, je pozvalo le zakonita dediča, nje kot oporočne dedinje pa ne. Oporoka je pravni naslov, ki iz dedovanja izključuje zakonita dediča, zato bi moralo na prevzem pravde pozvati le toženko kot oporočno dedinjo. Ker iz obrazložitve izhaja, da je toženka oporočna dedinja, ni pa bila pozvana na prevzem pravde, izpodbijani del izreka nasprotuje razlogom sklepa, zato se ga ne da preizkusiti.
3Zakonita dediča na pritožbo nista odgovorila.
4Pritožba ni utemeljena.
5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka 11. 11. 2020 umrla in da so po smrtovnici dediči sin A. A., hči B. B. in oporočna dedinja C. C. (toženka v predmetnem pravdnem postopku). Na podlagi prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je sodišče zakonita dediča pozvalo na prevzem prekinjenega postopka, oporočne dedinje pa ni vključilo na stran tožeče stranke, ker v pravdi že nastopa kot tožena stranka.
6Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Med izrekom in obrazložitvijo ni nobenega nasprotja, razlogi za odločitev so jasni in omogočajo preizkus.
7Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče na prevzem pravde moralo pozvati le toženko kot oporočno dedinjo. Ker še ni jasno, ali bo v zapuščinskem postopku prišlo v celoti do oporočnega dedovanja, ali pa bo tudi zakonito, saj imata zapustničina otroka pravico do nujnega deleža (prvi odstavek 25. člena ZD), je odločitev sodišča, da ju pozove na prevzem postopka pravilna. Logično pa je, da oporočne dedinje, ki v prekinjeni pravdi že nastopa na strani tožene stranke, na prevzem tega istega postopka ni pozivalo.
8Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
9Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 27. 7. 2022Nazaj na vrh ↑