VSRS Sklep VIII DoR 29/2022-7

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 10. 2018, ki jo je tožena stranka podala tožniku 15. 6. 2020 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožniku pogodba o zaposlitvi s toženko stranko ni prenehala 9. 6. 2020, temveč še traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 10. 2018 do 18. 5. 2021 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnika za čas od dneva prenehanja delovnega razmerja do dneva odločitve sodišča prve stopnje prijaviti v socialna zavarovanja in mu za navedeno obdobje obračunati ter izplačati pripadajoče nadomestilo plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožniku obračunati regres za leto 2020 v višini 553,33 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi, da mora tožniku obračunati znesek denarnega povračila v višini 9.235,50 EUR bruto ter mu po plačilu predpisanih dajatev izplačati ustrezen neto znesek, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka). V VII. točki izreka je zavrnilo, kar je tožnik zahteval več in drugače, in sicer plačilo odškodnine v višini 5.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, plačilo zneska 12.713,27 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, obračun ter izplačilo višjega denarnega povračila in plačilo regresa za letni dopust v višini 160,58 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V VIII. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2Zoper navedeno odločitev sta se pritožila tožnik in tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znižalo znesek regresa, ki mu ga je dolžna obračunati tožena stranka. V preostalem je njeno pritožbo in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. točka in II. točka izreka). Odločilo je, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeči vprašanji:

- ali je sodišče kršilo razlago materialnopravne določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in poseglo v pravno varnost in enako varnost pravic tožene stranke, kot ji to zagotavlja Ustava RS, s tem, ko je kot okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, štelo zgolj (le) tiste, ki bi izkazovale hujše konfliktne situacije, ki nastajajo iz razlogov na strani delavca samega (npr. fizično nasilje, nedopustne grožnje in podobno) in ni upoštevalo okoliščin, ki so nastali iz razlogov na strani delavca in pomenijo, da je delodajalec žrtev njegovega ravnanja na način, da zaradi več kot 5-dnevne odsotnosti delavca ni mogel izvesti poslov, kot je načrtoval, temveč je moral spremeniti organizacijo in proces dela in angažirati in dodatno obremeniti druge delavce, s čemer so mu nastali nepotrebni stroški in škoda;

- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka, ko je kljub izrecnemu zatrjevanju in opisovanju okoliščin, zaradi katerih tožena stranka ni izvedla zagovora, in sicer tako v odpovedi, v postopku na prvi stopnji in v pritožbi, ni obravnavalo in presojalo navedenih okoliščin z vidika materialne določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1, ki dopušča delodajalcu, da navede okoliščine, ki utemeljujejo odsotnost zagovora pred odpovedjo, temveč je delodajalčevo navedbo okoliščin štelo kot opredelitev očitane kršitve, čeprav s temi okoliščinami ni potrebno izkazovati znakov kršitve po 4. alineji 110. člena ZDR-1.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.