VSRS Sklep VIII DoR 259/2021-10

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za ugotovitev, da je nasprotna udeleženka članom predlagatelja, ki so zaposleni pri njej, kršila 4. alinejo 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v zvezi s 6. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 46/2013), ker jim ni izplačala solidarnostne pomoči ob epidemiji nalezljive bolezni SARS – CoV-2 (COVID-19). Nadalje je zavrnilo predlog predlagatelja, da je dolžna nasprotna udeleženka članom predlagatelja izplačati solidarnostno pomoč v višini 693,00 EUR in jim po obračunu izplačati dolgovan neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka, nasprotni udeleženki pa je dolžan povrniti stroške postopka v višini 1.975,50 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeno sodbo se je pritožil predlagatelj. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije s sledečimi vprašanji:

– ali je s strani sodišča prve in druge stopnje pravilna presoja in razlaga določb 4. alineje 4. točke 40. člena KPND v zvezi s 6. členom Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS, št. 46/2013), da niso vsi člani podpisnikov kolektivne pogodbe upravičeni do solidarnostne pomoči že avtomatično na podlagi dejstva, da je prišlo do elementarne nesreče – epidemije nalezljive bolezni na območju celotne RS, temveč da so do solidarnostne pomoči upravičeni zgolj in samo tisti delavci, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s sprejemom solidarnostne pomoči lažje premostili, kot naj bi to izhajalo iz namena te pomoči, ki da izhaja že iz same narave te pravice in naj bi bil poudarjen v Razlagi KPND;

– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko se ni obrazloženo opredelilo do konkretnih pritožbenih ugovorov predlagatelja, in sicer pritožbenih razlogov glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja;

– ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza zahtevanemu standardu obrazložitve sodne odločbe.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.