VSC Sklep II Cpg 40/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 16. 2. 2022 za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne¹ terjatve (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da so relevantne okoliščine, ki se nanašajo na družbenike in poslovodjo družbe ter na njihovo sodelovanje v kateri od teh vlog pri drugi družbi, ki opravlja dejavnost, ki bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe ter kako bi sprejetje skupščinskih sklepov lahko vplivalo na možnost uspeha v sporu oziroma zakaj bi uveljavitev terjatve v primeru sprejetja sklepov na skupščini zaradi tega lahko bila onemogočena ali otežena. Navedenega tožniki ne pojasnijo. S predlagano prepovedjo ni mogoče doseči namena zavarovanja vtoževane denarne terjatve. Iz dnevnega reda predlaganih sklepov na skupščini s strani tožnikov zatrjevane posledice ne izhajajo, saj ne podajo konkretnih trditev, ampak zgolj, da družba brez delavcev, materiala, nepremičnin, prostorov ne more poslovati oziroma ustvarjati prihodkov ter poplačevati obveznosti. Tožniki niso podali konkretnih trditev glede preostalega premoženja in ni bilo mogoče presoditi kako bi potrditev sklepa o delitvi bilančnega dobička lahko vplivala na obstoj družbe. S potrditvijo prodajne pogodbe z dne 23. 7. 2021 za nepremičnine na skupščini naj bi se drugotoženec izognil odškodninski odgovornosti (v sodnem postopku bi lahko podal ugovor, da je temeljila in bila odobrena s skupščinskim sklepom), vendar se navedeno ne nanaša na vtoževani postopek odškodninske odgovornosti na podlagi 41. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Tožniki ne pojasnijo kako bi glasovanje četrtotoženca o VI. točki dnevnega reda o terjatvah družbe do družbenikov, do prvo- in drugotožnika, iz naslova povzročene škode pri opravljanju funkcij prokurista oziroma direktorja, ki naj bi se pobotali s terjatvami družbenikov iz naslova izplačila udeležbe v dobičku, vplivalo na uveljavitev vtoževane terjatve, katere zavarovanje zahtevajo oziroma zakaj bi se zaradi navedenega izjalovilo odločanje. Enako velja glede predlaganih sklepov, ki se nanašajo na odpoklic in imenovanje drugega direktorja. Navedeno nima vpliva na uveljavitev vtoževane terjatve.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo tožniki po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajajo, da je podana povezava med predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom iz razloga, ker se na sklicani skupščini predvideva ponovno potrditev skupščinskih sklepov z dne 20. 10. 2021, prav tako se terja odobritev pravnih poslov in ravnanj, ki predstavljajo predmet postopka. Na ta način želita četrtotoženka in drugotoženec doseči sprejem skupščinskega sklepa, s katerim bodo družbeniki potrdili njuna ravnanja, kar bosta (in že koristita) uveljavljala v okviru ekskulpacije odškodninske odgovornosti. Posledično predstavlja sklic skupščine zlorabo pravic, ki ji sodišče ne sme nuditi pravnega varstva. Povezava predlagane začasne odredbe in tožbenega zahtevka je podana, saj predstavlja zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe. Le ob tem pogoju (obstanku v pravnem prometu in neuvedbo stečaja ali prisilnega prenehanja) je terjatev tožnikov izvršljiva. Vse v prihodnosti v odvisnosti obstanka subjektivitete, kjer so stranke družbeniki. Tožniki imajo interes, da družba še naprej posluje. Če temu ne bi bilo tako, postopka ne bi sprožili. Predlagana začasna odredba predstavlja način za zagotovitev, da se bo pravda lahko zaključila. Kolikor bo predhodno prišlo do stečaja družbe, za kar je podana velika verjetnost, bo namen postopka izjalovljen.

3Toženci so po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovorili na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Neutemeljen je očitek protispisnega zaključka, da je v nasprotju z navedbami tožnikov in da sodišče ni presojalo predloga z vidika zavarovanja denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je presojalo predlog ravno z vidika zavarovanja denarne terjatve (3., 7., 10., 11. točka obrazložitve sklepa). V izreku je le očitno pomotoma zapisalo, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, kar lahko sodišče popravi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, ni pa vplivalo na njegovo pravilnost in zakonitost.

6Ne drži očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da je sodišče kršilo pravico tožnikov do dokazovanja, saj ni izvedlo naroka, na katerem bi zaslišalo predlagane priče oziroma stranke, in da predstavlja kršitev pravice do poštenega sojenja. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe iz materialnopravnega razloga, ker s predlagano prepovedjo ni mogoče doseči namena zavarovanja denarne terjatve oziroma ker ne vpliva na obstoj družbe in na uveljavitev terjatve (11. do 13 točka obrazložitve sklepa), kar je pogoj po prvem odstavku 271. člena ZIZ. Zato se ni rabilo ukvarjati z za ta zaključek pravno nepomembnimi dejanskimi ugotovitvami. Ali je odločilo materialnopravno pravilno, je stvar nadaljnje presoje.

7Prav tako ne drži očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj ne bi presodilo ali se s predlagano začasno odredbo predlaga prekomerni poseg v pravice četrtotoženke kot družbenice. V primeru tehtanja posledic (ne)izdaje predlagane začasne odredbe gre za enega od pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, kar ni predmet tega postopka.

8Ne drži, da kolikor sodišče ne bo ugodilo predlogu tožnikov in predlagana začasna odredba ne bo izdana, bo poseženo v z Ustavo RS in Konvencijo o človekovih pravicah varovane pravice do učinkovitega sodnega varstva. Upnik mora za izdajo začasne odredbe izpolniti materialnopravne zakonske pogoje in sodišče prve stopnje jih je presojalo.

9Pravno nepomembne so uvodne pritožbene navedbe, da imajo tožniki za račun družbe zoper tožence denarno in nedenarno terjatev ter kaj dokazujejo listine v spisu, saj se nanašajo na prvi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je verjetnost obstoja ali nastanka terjatve po prvem odstavku 270. člena ZIZ. S tem se sodišče prve stopnje ni rabilo ukvarjati, ker je zaključilo, kot že rečeno, da s predlagano prepovedjo ni mogoče doseči namena zavarovanja denarne terjatve (11. do 13 točka obrazložitve sklepa).

10Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so tožniki predlagali zavarovanje zahtevka na plačilo 2,101.372,42 EUR s pripadki (od tega 1,189.456,10 EUR s pripadki iz naslova koristi za že zaključene posle in 911.916,34 EUR s pripadki iz naslova odškodnine za predvidene prihodke), katerega uveljavljajo z družbeniško tožbo in utemeljitvijo, da je temelj tožbe kršitev prepovedi konkurence po 41. členu ZGD-1 (11. točka obrazložitve sklepa). Nato je ugotovilo, da so predlagali zavarovanje te denarne terjatve s prepovedjo četrtotoženki glasovati na skupščini 23. 2. 2022 o vseh točkah dnevnega reda, drugotožencu in dolžnikovima dolžnikoma - družbi ter pooblaščencu upoštevati glasovalne pravice četrtotoženke iz poslovnih deležev z zagroženo denarno kaznijo (7. točka obrazložitve sklepa). Sklic skupščine se je nanašal na odločanje o: I. imenovanju organov skupščine, II. potrditvi sklepov skupščine z dne 20. 10. 2021, III. seznanitvi skupščine z ekonomsko finančnim položajem družbe z določenimi dejstvi in okoliščinami, IV. seznanitvi, odobritvi in potrditvi sklenitve dveh pogodb, V. odpoklicu in imenovanju drugega direktorja, VI. terjatvah družbe do tožnikov iz naslova povzročene škode in pobotanju teh terjatev s terjatvami iz naslova bilančnega dobička (9. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve pritožbeno niso sporne.

11Tožniki neutemeljeno navajajo: (-) da je podana povezava med predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom, ker se na sklicani skupščini predvideva ponovna potrditev skupščinskih sklepov z dne 20. 10. 2021, (-) da se terja odobritev pravnih poslov in ravnanj, ki predstavljajo temelj postopka, (-) da želita na ta način četrtotoženka in drugotoženec doseči sprejem skupščinskega sklepa, s katerim bodo družbeniki potrdili njuna ravnanja, kar bosta (in že koristita) uveljavljala v okviru ekskulpacije odškodninske odgovornosti, (-) da predstavlja sklic skupščine zlorabo pravic, ki ji sodišče ne sme nuditi pravnega varstva. Te navedbe pomenijo zgolj prejudiciranje tožnikov kako naj bi ravnala četrtotoženka in drugotoženec. Imajo pa kot družbeniki možnost pravnega varstva zoper sprejete sklepe.

12Prav tako tožniki neutemeljeno navajajo: (-) da je podana povezava med predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom, ker naj bi predstavljala zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe, (-) da predstavlja način za zagotovitev, da se bo predmetna pravda lahko zaključila. Pojasnjeno je že bilo, da imajo tožniki kot družbeniki pravno varstvo zoper izglasovane sklepe skupščine, ali se jih bodo poslužili je njihova stvar. Zgolj zaradi predlaganih sklepov ne bo prišlo do stečaja oziroma uničenja družbe. Slednje je povezano z ekonomskim stanjem družbe, ne s predlaganimi sklepi skupščine. Ti se ne glasijo na začetek postopka likvidacije družbe. Prepoved glasovanja na skupščini ne bo preprečila stečaja. Zato tožniki neutemeljeno navajajo: (-) da predlagana začasna odredba predstavlja način za zagotovitev, da se bo pravda zaključila, da bo sicer namen postopka izjalovljen.

13Ostale pritožbene navedbe: (-) da je potrebno tehtati pravici do ponovnega odločanja in potrjevanja sklepov predhodnih skupščin ter do zakonitega poslovodenja družbe in načeli vestnosti ter poštenja in da se ne ustvarjajo nove okoliščine, ki vodijo v sprožanje novih sporov, (-) da pravica družbenikov, da se izognejo situacijam, ki vodijo v nove spore, prevlada nad pravico po potrjevanju skupščinskih sklepov, (-) da tožencem z izdano začasno odredbo ne bo nastala nobena škoda, (-) da je potrebno presoditi ali se s predlagano začasno odredbo predlaga prekomerni poseg v pravice četrtotoženke, (-) o testu sorazmernosti, se nanašajo na pogoj tehtanja posledic (ne)izdaje predlagane začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, kar ni primer v tej zadevi.

14Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja denarne terjatve in da nima vpliva na obstoj družbe ter uveljavitev denarne terjatve (11. do 13. točka obrazložitve sklepa).

15V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

16Tožniki sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem niso uspeli (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

17Tudi toženci sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker njihov odgovor na pritožbo ni bil potreben za postopek, saj so ga je podali samoiniciativno (ZPP predmetnega odgovora ne predvideva, zato toženci niti niso bili pozvani, da na pritožbo odgovorijo) kljub zavrnitvi predlagane začasne odredbe (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ V izreku je očitno pomotoma navedeno nedenarne terjatve.