VSL Sodba I Cp 364/2022

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je zaradi delnega umika tožbe z dne 3. 7. 2018 ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 7. 11. 2016 do 18. 12. 2016 (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal izplačilo 7.000 EUR zavarovalnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2016 do plačila, je zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki pa je tožnika zavezalo k povračilu 17,02 EUR toženkinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper II. in III. točko izreka vlaga tožnik pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in spremeni odločitev v stroškovnem delu. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik oporeka stališču sodišča o začetku učinkovanja zavarovalnega kritja. Nepravilno je bila uporabljena določba 946. člena Obligacijskega zakonika². Ta določa, da zavarovalna polica učinkuje od 24. ure dne, ki je v polici označen kot začetek zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno. Sodišče pa je zmotno štelo, da je zavarovalno kritje nastopilo 4. 11. 2016 ob 24. uri. Zato je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno. Ker nadaljnjega dokaznega postopka zaradi napačne uporabe materialnega prava sploh ni izvajalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Doba zavarovalnega kritja je bistven podatek, ki ga mora zavarovalnica vpisati v polico. Ta podatek ne sme biti prepuščen splošnim pogojem. Utemeljeno je pričakoval, da je zavarovalno kritje nastopilo prav s trenutkom sklenitve police. Z opustitvijo vpisa o začetku zavarovalnega kritja na polici in pojasnila o začetku kritja je toženka kršila svojo pojasnilno dolžnost. Pri razlagi določil police sodišče ni pravilno uporabilo splošnih pravil obligacijskega prava o razlagi pogodb. Ker splošni pogoji kot začetek zavarovalnega kritja določajo 24. uro, je podano neujemanje med določili splošnih pogojev in določili police, ki jih je treba razlagati v prid določil police. Šteti je treba, da je bil sklenjen poseben dogovor o tem, da zavarovalno kritje nastopi s trenutkom sklenitve pogodbe.

Zaradi napačne odločitve je zmotna tudi odločitev o stroških postopka.

3Pritožba je bila vročena v odgovor toženki, ki pa se nanjo ni odzvala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče je ugotovilo, da je tožnik zavarovalno pogodbo po polici št. 001 za obvezno in kasko zavarovanje, vključno z zavarovanjem za primer kraje, sklenil 3. 11. 2016. Ker je že iz njegovih tožbenih trditev izhajal dvom o tem, ali je zavarovalni primer nastal po začetku učinkovanja pogodbe o kasko zavarovanju – vozilo naj bi mu bilo ukradeno med 23. uro 3. 11. 2016 in 2. uro 4. 11. 2016 – je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, medtem ko kršitev pravil postopka tožnik niti ni določno opredelil.

7Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč, ki jih je našlo v določbah 925. in 946. člena OZ. Opozorilo je, da se lahko pri zavarovalni pogodbi trenutek sklenitve pogodbe razlikuje od trenutka, ko pogodba začne učinkovati in nuditi zavarovalno zaščito. Gre za razlikovanje med formalnim in materialnim trajanjem zavarovanja. Sklenitev formalnega dogovora in s tem začetek formalnega trajanja zavarovanja pa še ne pomeni dejanskega učinkovanja dogovora in s tem toženkine zaveze za izplačilo zavarovalnine. Le takrat, ko lahko govorimo o materialnem trajanju zavarovanja je podano zavarovalno kritje zavarovalnice in pogodba dejansko učinkuje. Obveznost zavarovalnice obstoji (le) v primeru, če se zavarovana nevarnost uresniči v času trajanja zavarovalnega kritja.

8Sodišče je materialno trajanje zavarovanja oz. njegov začetek presojalo na podlagi določbe 946. člena OZ. Ta določa, da zavarovalna pogodba učinkuje od 24. ure dneva, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno. Ugotovilo je, da v polici št. 001 z dne 3. 11. 2016 ni konkretnih določb o začetku učinkovanja zavarovalne pogodbe. Pravilno je izpostavilo vsebinsko razliko med podatkoma o trajanju zavarovanja in o dobi kritja. Odsotnost navedbe dobe kritja v polici še ne omogoča zaključka, da je enaka dobi trajanja zavarovanja. Upoštevaje določbo prvega odstavka 946. člena OZ učinkuje zavarovalna pogodba od 24. ure dneva, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, torej od 00. naslednjega dne, kar v obravnavanem primeru pomeni 4. 11. 2016. Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi ob pravilni uporabi določbe 946. člena OZ zavarovalna polica začela učinkovati oz., da bi zavarovalno kritje nastopilo že 3. 11. 2016. To je nastopilo šele 4. 11. 2016 in glede na tožnikove trditve, iz katerih izhaja dvom o času nastanka zavarovalnega primera, ni podlage za ugoditev njegovemu tožbenemu zahtevku.

9Pritožba se neutemeljeno zavzema za razlago o obstoju posebnega dogovora glede začetka učinkovanja zavarovalnega kritja. Zapis ure poleg podpisa na zavarovalni polici (še) ne pomeni sklenitve posebnega dogovora o začetku učinkovanja zavarovanja. O tem polica za avtomobilsko zavarovanje št. 001 nima posebnih določb. Odkazuje pa na zavarovalne pogoje, ki so njen sestavni del in s katerimi je bil tožnik ob podpisu police seznanjen. V Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK-15) je v prvem odstavku 17. člena jasno določeno, da se zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana. Tožnik je premijo plačal ob sami sklenitvi zavarovalne pogodbe 3. 11. 2016, kar pomeni, da je zavarovalno kritje nastopilo 4. 11. 2016. Temu pritrjuje že prej citirana določba prvega odstavka 946. člena OZ v povezavi s prvim odstavkom 937. člena istega zakona. Plačilo premije zavarovalnici je osrednja obveznost zavarovalca, prevzeta s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Zato odločilno vpliva na začetek zavarovalnega kritja, kakor izhaja iz prvega in drugega odstavka 937. člena OZ. Če je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice za izplačilo v pogodbi določene zavarovalnine naslednji dan po plačilu premije. Tudi ob uporabi prej citiranih določb je moč zaključiti, da je zavarovalno kritje nastopilo šele 4. 11. 2016.

10Pritožbeno zatrjevanje o toženkini kršitvi pojasnilne dolžnosti zaradi opustitve pojasnila o začetku kritja je neutemeljeno. V splošnih pogojih, s katerimi se je tožnik lahko seznanil in ki predstavljajo sestavni del zavarovalne police, je začetek (in konec) zavarovalnega kritja jasno naveden. Ne gre za nikakršne sporne določbe ali nejasna določila, kakor želi prikazati pritožba. Materialnopravni določbi 946. člena OZ in 937. člena istega zakona kot tudi prvi odstavek 17. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK-15) utemeljujejo sklep, da je zavarovalno kritje nastopilo 4. 11. 2016. Iz police pa poseben dogovor o tem, da je zavarovalno kritje nastopilo s trenutkom sklenitve pogodbe, ne izhaja.

11Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere ob upoštevanju drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Tožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

¹ Uradni list RS, št. 26-1210/1999 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.
² Uradni list RS, št. 83-4287/2001 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ.