UPRS Sodba II U 5/2022-7

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predlogov za obnovo postopkov, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelkom v Mariboru vodita pod opr. št. II U 83/2021 in II U 134/2021.

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 12. 8. 2021 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker ta ni bila vložena na predpisanem obrazcu, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pozval, da le-to dopolni z manjkajočimi podatki in navede natančne podatke o zadevi. Ker je bila kljub dopolnitvi tožnikova vloga še vedno nepopolna, je organ tožnika še enkrat pozval k dopolnitvi in glede na vse navedeno zaključil, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predlogov za obnovo postopkov, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelkom v Mariboru vodita pod opr. št. II U 83/2021 in II U 134/2021.

3V obeh zadevah je bilo odločeno o tožnikovih tožbah, s katerima je izpodbijal odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o njegovih prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S sodbo II U 83/2021 je bila zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 214/2020-4 z dne 1. 3. 2021, s sodbo II U 134/2021-12 pa je bila zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo Bpp 178/2020-6 z dne 15. 4. 2021.

4Glede na navedeno organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da v obravnavani zadevi tožnik v zvezi z obema postopkoma želi dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka v zvezi s sodbo, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

5Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 8. členu izrecno omejuje dodeljevanje brezplačne pravne pomoči, in sicer v 5. alinei določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti t.i. veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za brezplačno pravno pomoč za sestavo tožbe v tem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitve dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.

6Ker gre v tem primeru za zadevo, v kateri brezplačne pravne pomoči sploh ni mogoče dodeliti, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 8. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v celoti zavrnil.

7Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da izpodbijano odločitev izpodbija v celoti, ker je sodnik A. A. z zadevo okužen in bi se moral po zakonu sam izločiti glede na to, da je izdal enako odločbo št. Bpp 175/2021-4 z dne 27. 10. 2021. V nadaljevanju citira odločitev Upravnega sodišča RS št. II U 66/2019-15 z dne 20. 10. 2021 v zadevi presoje inšpekcijskega ukrepa, v kateri je v upravnem sporu uspel. Smiselno predlaga, da sodišče v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo odpravi.

8Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

9Tožba ni utemeljena.

10ZBPP, ki določa pogoje in merila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v 8. členu določa primere, ko dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoča. Med njimi je v 5. alineji 8. člena ZBPP navedeno, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.

11Organ za brezplačno pravno pomoč je v postopku po dopolnitvi tožnikove prošnje ugotovil, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zadevi pred Upravnim sodiščem RS, zunanjim oddelkom v Mariboru št. II U 83/2021 in II U 134/2021, v katerih želi po izdanih sodbah vložiti predloga za obnovo postopka. V obeh zadevah je bila predmet presoje odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je zavrnil tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

12Glede na takšno dejansko stanje organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zaključuje, da ZBPP za upravne spore, v katerih je predmet presoje odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o prošnji prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izrecno določa, da se v teh zadevah brezplačna pravna pomoč ne dodeli, in je vsaka nadaljnja presoja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa ZBPP, nepotrebna.

13Ker se po 5. alineji 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli, to pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).

14Sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Izpodbijano odločbo je izdal podpredsednik sodišča A. A., glede katerega tožnik navaja, da je „z zadevo okužen in bi se moral po zakonu sam izločiti.“ Temu sodišče ne pritrjuje. Razloge za izločitev uradne osebe določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), katerega je v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP treba uporabiti v predmetni zadevi, v 35. in 36. členu, tožeča stranka pa nobenega od tam navedenih razlogov ne zatrjuje. Okoliščina, da je omenjeni že v eni drugi zadevi odločil v nasprotju s pričakovanji tožeče stranke pa ni razlog za izločitev. Pravilnost odločitve temelji na določbi 5. alineje 8. člena ZBPP in so tudi vse ostale tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev v inšpekcijski zadevi, v predmetni zadevi neupoštevne.

15Po obrazloženem je sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

16Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).