VSL Sklep I Cp 499/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.499.2022Področje: dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Ker je pritožnik izjavo o odpovedi dediščini (v svojem imenu) podal šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo, kaj obsega zapuščina po pokojni, da je bila zapustnica v času smrti vdova in mati petih otrok, da oporoke ni naredila in da zato sledi zakonito dedovanje, ki so ga deležni zakoniti dediči, da se je dedinja A. A. dedovanju svojega dednega deleža odpovedala, ostali dediči pa so se priglasili k dedovanju svojega dednega deleža in ga sprejeli. Ugotovilo je tudi, da je zapustnica s svojo hčerko A. A. in njenim možem sklenila Pogodbo o dosmrtnem preživljanju 30.11.1994. Za dediče je nato iz naslova zakonitega dedovanja razglasilo B. B. do ¼, C. C. do ¼, D. B. do ¼, E. E. do 1/8 in F. C. do 1/8 celotne zapuščine (točka II izreka). Ugotovilo je tudi, da so dediči sklenili dedni dogovor glede delitve zapuščine in ga povzelo v točki III izreka. Odredilo je tudi ustrezne vpise v zemljiško knjigo in banki N. d.d. naročilo izplačilo denarnih sredstev na računu pokojne dedičem v skladu z dednim dogovorom (točka IV izreka).
2Zoper ta sklep se je pritožil dedič D. B. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da njegov celotni delež namesto njega deduje njegova hči G. B. Navaja, da je na zapuščinski obravnavi zaradi hudega stresa popolnoma pozabil, da so se po pogovoru v okviru njihove družine dogovorili, da se bo sam odpovedal dedovanju po materi v korist njegove hčerke G. B.
3Na pritožbo so odgovorili A. A., C. C. in B. B. in se strinjali s predlagano spremembo sklepa o dedovanju.
4Pritožba ni utemeljena.
5Pritožnik kot dedič je bil v dopisu z dne 23.6.2021 opozorjen, da lahko v roku 8 dni izjavi sodišču, ali sprejema svoj dedni delež, ali svoj dedni delež odstopa sodediču ali pa se dedovanju odpoveduje ter da je dedna izjava nepreklicna. Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen Zakona o dedovanju - ZD1), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnik izjavo o odpovedi dediščini (v svojem imenu) podal šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
6Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP2 v zvezi s 163. členom ZD pritožbo D. B. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 27. 5. 2022Nazaj na vrh ↑