UPRS Sodba II U 278/2020-13

Tožbi se ugodi. Odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33021-323/2020/2 z dne 12. 6. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

1Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrnila zahtevek tožeče stranke za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je na podlagi prvega odstavka 4. člena Odloka o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljevanju Odlok) tožnik nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki je bil na dan 16. 3. 2020 vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina, v skladu z Zakonom o vinu (v nadaljevanju ZVin), za dejavnost pridelave mošta in neustekleničenega vina. Nadalje je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa peta alineja prvega odstavka 6. člena Odloka, in sicer da ima na dan oddaje zahtevka poravnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo v višini, ki prisega 50,00 EUR.

2Pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski organ zavrnil. Slednji je ugotovil, da je tožnik v pritožbi navajal, da je imel vse obveznosti do finančne uprave na dan vložitve zahtevka dne 12. 5. 2020 poravnane in preplačilo trošarine. Drugostopenjski organ je dne 16. 7. 2020 z dopisom št. 33021-21/2020/2 pri Finančnem uradu Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) preveril, ali tožnik na dan 12. 5. 2020 izkazuje dolg večji od 50,00 EUR. Iz odgovora FURS, št. DT 0211-57898/2020-2 z dne 16. 7. 2020 je razvidno, da tožnik na dan vložitve zahtevka, to je 12. 5. 2020 izkazuje dolg večji od 50,00 EUR. Dolg zapadlosti 6. 5. 2020 iz naslova davka od dohodka iz dejavnosti je nastal na podlagi dne 16. 5. 2020 oddanega obračuna od dohodka iz dejavnosti za leto 2020. Obračun je tožnik predložil z zamudo, saj bi moral le-tega oddati v roku 60 dni od datuma prenehanja opravljanja dejavnosti. Dejavnost je tožnik prenehal opravljati 4. 2. 2020. Sprememba roka 31. 3. 2020 za oddajo letnega obračuna do 31. 5. 2020 je veljal za obračune 2019. Pri izračunu dolga se upoštevajo vse terjatve in obveznosti evidentirane v knjigovodski evidenci zapadle do datuma preverjanja. Drugostopenjski organ je z navedenimi ugotovitvami dne 21. 7. 2020 seznanil tožnika in ga pozval, da se izjasni. Tožnik je odgovoril dne 28. 7. 2020 in navedel, da je bila z dnem 12. 3. 2020 razglašena epidemija COVID-19 in omejene določene aktivnosti. Z dnem 29. 3. 2020 je začel veljati tudi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19, v nadaljevanju ZZUSUDJZ). Slednji določa izjeme, da se tek rokov ne prekine, in sicer če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter za javni rad in mir. V danem primeru pa ne gre za takšno situacijo, zato procesni roki niso tekli. S prepozno vloženo napovedjo za leto 2020 torej ni bilo ogroženo življenje niti kršen javni red in mir. Akontacija dohodnine se v tem času ni plačevala, prav tako se tudi ni izvrševala izterjava le-te. Roki so začeli teči s 1. 6. 2020, ko je prenehal veljati ZZUSUDJZ. Drugostopenjski organ je z navedbami tožnika v odgovoru na poziv dne 3. 8. 2020 seznanil FURS. Iz odgovora FURS z dne 4. 8. 2020 je razvidno, da tožnik na dan 12. 5. 2020 izkazuje dolg večji od 50,00 EUR. Popravek obračuna za leto 2020 zmanjša dolg za 131,70 EUR, vendar je le-ta še vedno večji od 50,00 EUR. Drugostopenjski organ je zato menil, da je tožnik na dan vložitve zahtevka 12. 5. 2020 pri FURS izkazoval dolg večji od 50,00 EUR in ni upravičen do obravnavanega zahtevka za finančno nadomestilo.

3Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Meni, da je tožena stranka neupravičeno zavrnila njegov zahtevek. Zahtevek je bil zavrnjen iz razloga, ker na dan oddaje zahtevka tožnik ni imel poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti, ki presegajo 50,00 EUR. Tožnik v tožbi navaja, da je do 4. 2. 2020 imel registriran s.p., s 5. 2. 2020 pa se je upokojil. Z dnem 12. 3. 2020 je bila razglašena epidemija COVID-19 in s tem omejene določene aktivnosti in opravljanje del s strani knjigovodskih servisov. Rok za oddajo letnega obračuna dohodka iz dejavnosti je bil prestavljen iz 31. 3. 2020 na 31. 5. 2020 oz. na 1. 6. 2020. Glede na to, da so tudi knjigovodski servisi v tem času delovali omejeno oz. določen čas sploh niso delovali, je svoj obračun za dejavnost prvič lahko oddal 16. 5. 2020, kar je 4 dni pozneje, kot je poslal zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina. Dne 12. 5. 2020, ko je tožnik poslal obravnavani zahtevek, še ni vedel, kakšne bodo njegove obveznosti do finančne uprave, kdaj bo lahko sploh oddal obračun davka iz dejavnosti. Tožnik je posredoval popravek obračuna davka iz dejavnosti, v katerem je imel doplačilo dohodnine, in sicer z valuto 23. 5. 2020. FURS mu je obveznost knjižil z valuto za nazaj, in sicer z valuto 6. 5. 2020, kar se mu zdi nepojmljivo, o tem ga tudi nihče ni obvestil, po popravku obračuna napovedi za dejavnost, pa mu je bila obveznost knjižena z valuto 23. 5. 2020. Iz dopisa, ki ga je prejel prvostopenjski organ od FURS št. 0211-57898/2020-2 z dne 16. 7. 2020 pa ni razvidno, da je tožnik v zakonitem roku, in sicer 23. 5. 2020 vložil popravek napovedi obračuna davka iz dejavnosti za leto 2020, po kateri mu je bilo naloženo plačilo zneska, in sicer z valuto 23. 5. 2020 in ne 6. 5. 2020, kot je razvidno iz odpisa FURS. Tožnik navaja, da je na dan oddaje zahtevka za finančno pomoč, 12. 5. 2020 imel poravnane vse obveznosti do FURS.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so navedeni že v obrazložitvi odločbe tožene stranke in v obrazložitvi prvostopenjske odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne in vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Tožena stranka navaja, da je dne 16. 7. 2020 ponovno preverila, ali je imel tožnik na dan oddaje zahtevka plačane davčne obveznosti, ki presegajo 50,00 EUR in z odgovorom FURS seznanila tožnika, ki je v odgovoru na poziv dne 28. 7. 2020 navedel, da je bila z dnem 12. 3. 2020 razglašena epidemija COVID-19 in omejene določene aktivnosti. Iz dopisa FURS ni razvidno, da je tožnik v zakonitem roku dne 23. 5. 2020 vložil popravek napovedi obračuna davka iz dejavnosti za leto 2020, po katerem mu je bilo naloženo plačilo zneska, in sicer z valuto 23. 5. 2020 in ne 6. 5. 2020, kot je razvidno iz dopisa FURS. Tožena stranka je o tem seznanila FURS, ki je dne 4. 8. 2020 sporočil, da tožnik na dan oddaje vloge izkazuje dolg večji od 50,00 EUR.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik dne 12. 5. 2020 vložil zahtevo za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19, ki jo je prvostopenjski organ zavrnil. Odločitev je oprl na peto alinejo 6. člena Odloka, ki določa, da mora vlagatelj za pridobitev finančnega nadomestila po tem odloku izpolnjevati pogoje, med drugim, da na dan oddaje zahtevka ima poravnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50,00 EUR.

7Nosilni razlog za zavrnitev tožnikove zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 je torej bil, da tožnik na dan oddaje zahtevka dne 12. 5. 2020 ni imel poravnane zapadle davčne obveznosti in druge nedenarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 EUR. Pri tem je upravni organ upošteval po uradni dolžnosti pridobljen dopis FURS št. DT 0211-57898/2020-2 z dne 16. 7. 2020, iz katerega izhaja, da tožnik na dan vložitve zahtevka 12. 5. 2020 izkazuje dolg večji od 50,00 EUR.

8Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolg z zapadlostjo 6. 5. 2020 iz naslova davka od dohodka iz dejavnosti nastal na podlagi oddanega obračuna davka od dohodka iz dejavnosti za leto 2020, dne 16. 5. 2020. Tožena stranka ne navede višino dolga, temveč samo, da dolg presega 50,00 EUR. Prav tako iz izpodbijane odločbe ni razvidno kateri davek iz dejavnosti tožnik ni plačal. Slednje tudi ne izhaja iz drugostopenjske odločbe, torej ne izhajajo konkretne navedbe in argumentacija katere terjatve in obveznosti evidentirane v knjigovodski evidenci so zapadle, za katero obdobje in kateri neplačan davek presega 50,00 EUR. Torej tako niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista navedla, katere obveznosti naj bi imel tožnik neporavnane, temveč sta zgolj navedla, da je imel davčni dolg, ki presega 50,00 EUR.

9Sodišče ugotavlja, da izpodbijani akt ni obrazložen na način, da bi ga bilo mogoče celovito preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem sporu (v nadaljevanju ZUP). Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru¹. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP.

10Tožena stranka se tudi v drugostopenjski odločbi ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika v zvezi s prepozno vloženim obračunom davka od dohodka, ki bi ga tožnik moral oddati v roku 60 dni od datuma prenehanja opravljanja dejavnosti. Tožena stranka se ni opredelila do navedb tožnika glede prestavljenega roka za oddajo letnega obračune dohodka iz dejavnosti in s tem v zvezi prekinitve teka procesnih rokov na podlagi ZZUSUDJZ, zato je tudi v tem delu odločba tožene stranke pomanjkljivo obrazložena. Tako je ostalo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj izpodbijani akt nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) glede na ugovore tožeče stranke.

11Glede na ugotovitve sodišča, da izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti po določilu 214. člena ZUP in je bila s tem v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo tožena stranka morala odgovoriti na pritožbene ugovore tožnika in odločbo obrazložiti v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti.

12Sodišče je tako tožbi ugodilo že iz zgoraj navedenega procesnega razloga, zato ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

¹ Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10.11.2004.