VSRS Sodba I Up 218/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe prvi stranki z interesom povrniti stroške tega postopka v višini 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, ki jo je vložil tožnik kot neizbrani kandidat zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 704-13/2020 z dne 24. 5. 2021. Z navedeno odločbo je toženka za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ... imenovala A. A. (prva stranka z interesom).

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je toženka pravilno ugotovila, da je izbrani kandidat A. A. s predložitvijo najemne predpogodbe z dne 20. 5. 2020, sklenjene z najemodajalcem B. B., izkazal izpolnjevanje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) tako v delu, ki se nanaša na prostor, kot tudi v delu, ki se nanaša na opremo, ki je potrebna in primerna za opravljanje notarske dejavnosti, saj iz predložene najemne predpogodbe izrecno izhaja, da prostor, ki je predmet najema, predstavlja poslovni prostor obstoječega notariata, vključno z ognjevarnim arhivom. Predložena najemna predpogodba je po presoji sodišča prve stopnje tudi ustrezna podlaga za izkaz pogoja, da izbrani kandidat z opremo in s prostori, ki so potrebni in primerni za opravljanje notarske dejavnosti, razpolaga že ob prijavi na razpis, ker je sklenjena pod odložnim pogojem, kar pomeni, da bo začela učinkovati, ko bo izpolnjeno ob njeni sklenitvi negotovo dejstvo (imenovanje najemnika za notarja) z učinkom za nazaj. Tožbeni očitek glede neveljavnosti predpogodbe, ker v njej ni določena višina najemnine, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo z navedbami, da je za veljavnost predpogodbe dovolj, da stranki skleneta predpogodbo najemne pogodbe ob soglasju, da v predpogodbi ne opredelita višine najema.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi vztraja, da izbrani kandidat v času odprtega roka za prijavo na razpis in v izbirnem postopku ni izpolnjeval pogoja imetništva opreme in prostorov za opravljanje notarske dejavnosti, ker predpogodba za najem ne dokazuje, da oseba ima oziroma da razpolaga s predmeti najema, saj daje predpogodba le zahtevek za sklenitev glavne – najemne pogodbe, ne pa zahtevka za izročitev najetih stvari. Predpogodba določa le rok in pogoj, ko se bo šele sklenila povsem nova najemna pogodba, torej šele dne 1. 1. 2021, kar pomeni, da bi izbrani kandidat šele dne 1. 1. 2021 izpolnil pogoj imetništva prostorov in dela opreme, kar pa je po poteku roka za prijavo na razpis. Poudarja, da odložni pogoj, tudi če je brez roka vsebovan v najemni pogodbi (in ne predpogodbi) pri razpisu, kakršen je sporni, preprečuje, da bi kandidat uspešno prestal preizkus izpolnjevanja pogojev po 8. členu ZN, saj se ta preizkus opravi v prvi fazi, še pred razgovorom pred komisijo in odločitvijo ministra, ko še ni znano, ali bo izbran za notarja. Vztraja tudi, da predpogodba najemne pogodbe izbranega kandidata ni veljavna, ker ne vsebuje višine najema ter sodišču prve stopnje očita, da se v izpodbijani sodbi ni opredelilo do tožbenega očitka, da izbrani kandidat ni izkazal, da ima železno blagajno, ki je bistvena oprema za opravljanje notarske dejavnosti, ter do navedb, da izbrani kandidat imetništva ustreznih prostorov v času odprtega roka za prijavo na razpis ne more izkazovati z dokazili o najemu že zasedenih poslovnih prostorov. V zvezi s tem zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Pojasnjuje tudi, da razpisnih pogojev ne izpolnjujejo niti ostali kandidati, ki so se prijavili na razpis in navaja, da jim sodišče prve stopnje ne bi smelo podeliti statusa stranke z interesom v tem postopku. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje, odločitev o stroških pa pridrži do končne odločitve, podredno pa, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi odločbo toženke, prijave ostalih kandidatov na razpisano notarsko mesto s sedežem v ... zavrne, za notarja pa imenuje njega.

4Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Prva stranka z interesom A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrže oziroma zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6Druga, tretja, četrta in peta stranka z interesom na pritožbo niso odgovorile.

K I. točki izreka

7Pritožba ni utemeljena.

8ZN v prvem odstavku 10. člena določa, da notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje (v nadaljevanju minister), pred imenovanjem pa pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče. Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (peti odstavek 10. člena ZN).

9Minister opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje (prvi odstavek 10.a člena ZN), pri čemer se izbira opravi po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN (da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata).

10Kandidat za notarja nima pravice biti imenovan, ima pa pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Izbira, ki jo opravi minister temelji na izbirni pravici, z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri pa je izbira nezakonita, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje notarja iz 8. člena ZN. Ravno to, in sicer da izbrani kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev iz prvega odstavka 8. člena ZN, konkretno, da nima opreme in prostorov, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, pa v tožbi in pritožbi uveljavlja pritožnik. Po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljeno.

11ZN ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Izpolnjevanje teh pogojev torej kandidati lahko dokazujejo na različne načine in z različnimi dokazi. Vrhovno sodišče zavrača pritožbeno stališče, po katerem kandidati izpolnjevanje tega pogoja v času odprtega roka za prijavo za razpis ne morejo dokazovati s predložitvijo predpogodbe. Glede na to, da takšne primerne prostore in opremo za opravljanje notarske dejavnosti potrebuje le tisti od kandidatov, ki bo na prosto notarsko mesto tudi imenovan, je po presoji Vrhovnega sodišča nerazumno od vseh kandidatov zahtevati, da imajo že ob prijavi na razpisano prosto notarsko mesto v lasti oziroma v najemu prostor in celotno opremo, ki je potrebna in primerna za opravljanje notarske dejavnosti. Zagotovo za izkaz tega pogoja ne zadostuje samo izjava kandidata, da ima primerne prostore in opremo (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I Up 330/2015 z dne 20. 1. 2016). Če pa kandidat predloži določene dokaze o izpolnjevanju navedenih pogojev, je stvar dokazne ocene tožene stranke, ali je na podlagi predloženih dokazov mogoče utemeljeno sklepati, da bo kandidat, če bo izbran, lahko po imenovanju začel nemoteno opravljati notarsko funkcijo. To pa je tožena stranka tudi storila, s tem, ko je izpolnjevanje obravnavanega pogoja ugotovila na podlagi obrazložene dokazne ocene predložene predpogodbe.

12Pritožnik sicer uveljavlja neveljavnost predložene listine, najemne predpogodbe z dne 20. 5. 2020, ki jo je izbrani kandidat sklenil z dosedanjim notarjem B. B. Upravno sodišče se je jasno opredelilo, zakaj navedeno predpogodbo šteje za veljaven dokaz o izpolnjevanju pogoja imetništva primernih prostorov za opravljanje notariata, kljub temu, da ni vsebovala cene (najemnine) in roka plačila: ker je bila volja obeh strank, da skleneta najemno predpogodbo povsem jasna, da sta stranki dosegli soglasje, da ne opredelita višine najemne pogodbe in ker je tudi predpogodbo mogoče skleniti z odložnim pogojem. Vrhovno sodišče pa ob tej presoji Upravnega sodišča dodaja, da (po pritožnikovem mnenju) sporne listine niti ni bilo treba ocenjevati in opredeljevati glede na vse pogoje, ki jih za veljavnost predpogodbe določa OZ, temveč zgolj kot listinski dokaz, ki ga je treba ustrezno dokazno oceniti. To je tožena stranka storila, pritožnik pa tej dokazni oceni ne očita kršitve metodološki napotkov pri njenem sprejemanju. Prav tako Upravnemu sodišču ne očita kršitev pravil postopka v zvezi s presojo pravilnosti te dokazne ocene. Svoje nestrinjanje z njo namreč utemeljuje le na podlagi zmotnega stališča, da izpolnjevanja spornega pogoja ni mogoče izkazati s predpogodbo.

13Drugi relevanten pritožbeni ugovor se nanaša na izpolnjevanje pogojev glede potrebne opreme za opravljanje notariata. Izbrani kandidat naj namreč ne bi predložil dokaza o imetništvu „železne blagajne“ za shranjevanje notarskih listin.

14Pravilnik o poslovanju notarja (v nadaljevanju Pravilnik) določa, da je notar dolžan notarske listine hraniti ločeno od drugih spisov v železni omari (prvi odstavek 32. člena). Lahko pa notar listine hrani tudi v navadnih omarah, če se te nahajajo v posebnem ognjevarnem prostoru, v katerem je zagotovljena enaka stopnja varnosti (četrti odstavek 32. člena Pravilnika). Iz predložene listine (najemne predpogodbe) z dne 20. 5. 2020 izhaja, da je predmet predpogodbe tudi ognjevarni arhiv. Ta predstavlja ognjevaren prostor v smislu citirane določbe, kar je ugotovilo tudi Upravne sodišče (70. točka obrazložitve izpodbijane sodbe.

15Po presoji Vrhovnega sodišča je Upravno sodišče jasno in argumentirano odgovorilo na vse relevantne tožbene odgovore, do nerelevantnih pa se sodišču ni treba opredeljevati. Očitek o podani kršitvi iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), iz katere pritožnik izpeljuje tudi kršitvi 22. in 25. člena Ustave RS, je zato neutemeljen.

16Upravno sodišče je sicer res po nepotrebnem v upravni spor kot prizadete stranke pozvalo tudi vse neimenovane kandidate, kar pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe nima nikakršnega vpliva. Za te kandidate sta namreč odločba o imenovanju izbranega kandidata in odločba o njihovi neizbiri postali dokončni in pravnomočni, saj niso vložili tožbe v upravnem sporu.

17Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

K II. točki izreka

18Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K III. točki izreka

19Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila prva stranka z interesom, pa temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Odmerjeni so skladno z Odvetniško tarifo (OT), upoštevaje, da gre za neocenljivo zadevo, in sicer v višini: 625 točk za odgovor na pritožbo (4. točka tar. št. 30 OT) in 2 % materialnih stroškov v višini 12,5 točk (11. člen OT), skupaj 637,5 točk oziroma 382,50 EUR, vse povečano za 22 % DDV v znesku 84,15 EUR, kar skupaj znaša 466,65 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).